EESO info

Organizacije in posamezniki, ki se ukvarjajo s spodbujanjem evropske kulture in dediščine, imajo še vedno čas, da se potegujejo za nagrado za civilno družbo 2018, ki jo podeljuje EESO. Nagrada jim bo omogočila, da povečajo svojo prepoznavnost, hkrati pa bodo dobili finančno injekcijo, s katero bodo lahko financirali prihodnje projekte.

Kandidati za nagrado lahko prijavo oddajo do 7. septembra. Nagrada je namenjena organizacijam civilne družbe in posameznikom, ki si prizadevajo za:

• krepitev ozaveščenosti o večplastnosti in bogastvu evropskih identitet,
• izkoristek celotnega potenciala kulturnega bogastva Evrope,
• zagotovitev lažjega dostopa do evropske kulturne dediščine ter
• spodbujanje evropskih vrednot, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva in pravic, svoboda, demokracija, enakost in načelo pravne države.

Nagrada znaša 50 000 EUR, razdeljena pa bo med največ pet nagrajencev.

Za nagrado se lahko potegujejo vse organizacije civilne družbe, ki so uradno registrirane v Evropski uniji, ter posamezniki, ki delujejo na lokalni, nacionalni, regionalni ali evropski ravni.

Nagrada za civilno družbo bo letos podeljena že desetič, z njo pa želi Evropski ekonomsko-socialni odbor nagraditi in spodbuditi konkretne pobude in dosežke organizacij civilne družbe in posameznikov, ki so znatno prispevali k ohranitvi skupnih vrednot, na katerih temeljita evropska kohezija in povezovanje. Tema nagrade za leto 2017 sta bila kakovostno zaposlovanje in podjetništvo.

Celoten seznam pogojev za udeležbo in spletna prijavnica sta na voljo tukaj. (dm)

Energetski prehod lahko koristi gospodarstvom evropskih regij Prehod na decentralizirane, obnovljive in digitalizirane oblike oskrbe z energijo lahko regijam Evropske unije poleg okoljskih prinese tudi gospodarske koristi. V poročilu, ki ga je sestavil Lutz Ribbe, EESO ugotavlja, da obstajajo vsaj štirje razlogi, zakaj lahko pametna proizvodnja energije pomaga regionalnim gospodarstvom, in Evropsko komisijo poziva, naj prihodnjo regionalno politiko in politiko socialne kohezije sistematično povezuje s pobudo za energetsko unijo.

Medtem ko se javna in politična razprava na evropski ravni osredotočata bolj na okoljske koristi ali tveganja, povezana z decentraliziranim prehodom, Odbor poudarja, da lahko razvoj obnovljivih virov energije regijam EU prinese gospodarske koristi. Energetski prehod je dobra priložnost za lokalna gospodarstva zlasti strukturno šibkih in podeželskih regij EU. EESO v mnenju, ki ga je sprejel 11. julija 2018, poudarja, da lahko brezogljično pridobivanje energije regijam koristi zaradi:

• manjše potrebe po uvozu goriv;
• ustvarjanja ekonomske vrednosti v teh regijah, zlasti če lastništvo ostane lokalno;
• ustvarjanja trajnostnih in kakovostnih zaposlitev z namestitvijo, obratovanjem in vzdrževanjem proizvodnje obnovljive energije;
• in, končno,
• povečanja regionalnih davčnih prihodkov.

V razpravi o energetskem prehodu na julijskem plenarnem zasedanju EESO je Maroš Šefčovič, podpredsednik Evropske komisije, pristojen za energetsko unijo, poudaril pomen povezovanja energetskih pobud EU z regionalno politiko in razvojem ter krepitve sodelovanja med organi EU in civilno družbo.

„Načrti in politične zaveze se na lokalni ravni spreminjajo v konkretne projekte. Energetske unije ne moremo oblikovati tu, v Bruslju, ampak v naših mestih in vaseh. Skupaj si moramo prizadevati za ustvarjalne rešitve“, je delal Šefčovič.

Šefčovič je potrdil zavezanost Komisije k nadaljnjim ukrepom za odpravo sedanjih ovir, ki ljudem preprečujejo, da bi kot „proizvajalci-odjemalci“ aktivno in polno sodelovali pri energetskem prehodu, kakor tudi za vzpostavljanje zaupanja vlagateljev v zeleno energijo.

Na koncu je predsednik EESOLuca Jahier poudaril vizijo EESO in njegovo vlogo pri omogočanju, da se sliši glas vseh: „EESO skuša s povezovanjem strokovnega znanja civilne družbe iz vse Evrope zagotoviti, da nihče ne bi bil v zaostanku pri posodabljanju evropskega gospodarstva, bodisi z vidika okolja, zaposlovanja in ustvarjanja ekonomske vrednosti bodisi kot potrošnik.“ (mp)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva institucije EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za zaščito invalidnih žensk in deklet, ki se tako zaradi svojega spola kot invalidnosti v družbi EU še vedno soočajo z različnimi oblikami diskriminacije, ki jim pogosto sledi socialna izključenost.

Ta skupina 40 milijonov žensk je, kljub temu, da predstavlja 16 % vsega ženskega prebivalstva, še vedno ena najbolj ranljivih in marginaliziranih skupin v evropski družbi.

EESO v mnenju, ki ga je sprejel julija, ugotavlja, da EU in države članice nimajo trdnega pravnega okvira za varstvo in zagotavljanje človekovih pravic vsem invalidnim ženskam in dekletom.

Invalidne ženske potrebujejo posebno podporo, pa vendar nanje ni osredotočena nobena od strategij EU, ne strategija za ženske ne strategija za invalidne osebe. Kot bi poniknile, kot bi bile vredne manj od ostalih ljudi, je dejala Gunta Anča, poročevalka za to mnenje.

EESO je EU in države članice pozval k izvajanju Konvencije ZN o pravicah invalidov, zlasti člena 6, ki se nanaša na invalidne ženske.

Poudaril je, da morajo države EU pristopiti k Istanbulski konvenciji o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, saj so invalidne ženske kar 3- do 5-krat pogosteje žrtve nasilja kot ženske brez invalidnosti.

Mnenje bo prispevek k poročilu o isti temi, ki ga bo Evropski parlament objavil jeseni. (ll)

Način obdavčitve digitalnih poslovnih modelov na ravni EU mora biti v skladu z običajno mednarodno prakso in sporazumi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, je v nedavnem poročilu opozoril EESO. Vendar pa je zakonodajni sveženj Evropske komisije usmerjen v obdavčitev prihodka, ne dobička podjetij in v pobiranje davkov tam, kjer pride do prodaje, ne pa tam, kjer je ustvarjena vrednost.

Po mnenju EESO bi lahko tak pristop ogrozil celovitost enotnega trga EU in vodil v dvojno obdavčitev. Mednarodni davčni sistemi bi tako postali še bolj zapleteni, s tem pa bi se povečala negotovost za vlagatelje. Zaradi tovrstnih pomislekov EESO Komisijo poziva, naj izvede dopolnilno oceno učinka predlaganih ukrepov.

V svojem poročilu poudarja, da je zelo pomembno določiti nova načela za pripisovanje dobička pravnih oseb določeni državi EU in njihovo obdavčitev. Podjetja, ki se ukvarjajo z digitalnimi dejavnostmi, morajo tako kot vsa druga podjetja prispevati v javno blagajno in nositi svoj delež davčnega bremena, potrebnega za financiranje javnih storitev, toda morebitna rešitev bi morala biti poštena in soglasna, hkrati pa bi morala zagotavljati enake pogoje za vsa gospodarstva v EU.

Kljub pomislekom EESO pobude Komisije za obdavčitev digitalnega gospodarstva vidi kot korak v pravo smer in odobrava njeno iskanje rešitve na svetovni ravni. Komisija je dala pobudo za mednarodno razpravo, zdaj pa morajo države članice izoblikovati skupno stališče in nadaljevati razpravo, da bi prišli do nujne skupne rešitve v okviru OECD. (jk)

Ukrepe, ki jih predlaga Evropska komisija v zvezi z razvojem tehnologije za finančni sektor (FinTech) v Evropi, je treba prilagoditi, da se uravnotežijo tržne vzpodbude ter varnost in trdnost finančnega in gospodarskega sistema. Predlagani akcijski načrt je po mnenju EESO dobra osnova, vendar so potrebni dodatni ukrepi za izkoristek celotnega potenciala finančne tehnologije ter zagotovitev varnosti, zaščite in enakih tržnih pogojev za vse udeležence na trgu.

EESO meni, da bi za akterje na področju finančne tehnologije morala veljati enaka pravila kot za finančni sektor, zlasti kar zadeva odpornost, kibernetsko varnost in nadzor, ter da so potrebna pravila za zagotovitev enakomernega razvoja finančne tehnologije v EU. Komisija bi morala razjasniti odgovornost podjetij, ki nudijo storitve v oblaku, z vidika osebnih podatkov, s katerimi razpolagajo, ter ugotoviti, kakšna bi lahko bila pravila.

Vseeno pa EESO podpira akcijski načrt Komisije, saj ta lahko pripomore k dokončanju unije kapitalskih trgov, ekonomske in monetarne unije ter enotnega digitalnega trga. EESO prav tako pozdravlja predlog Komisije, da se omogoči okvir za množično financiranje, ki odpira nove možnosti ter več gotovosti in zaščite za vse udeležence na trgu. Vendar pa bi se bilo treba vsaj v začetnih fazah še bolj osredotočiti na vidike tveganja, povezanega s projekti množičnega financiranja in trgi, da bi jih bolje prepoznali ter jih skušali ublažiti, kadar je to možno, ter zagotovili varnost in zaščito za vse udeležene.

Poleg tega je treba skrbneje obravnavati vprašanja pranja denarja, financiranja terorizma ter obdavčitev množičnega financiranja, uvesti je treba tudi določbe o rednem spremljanju in ocenjevanju predlaganega režima EU. (jk)

EESO odobrava predloga Evropske komisije v zvezi z nedonosnimi krediti. Čeprav predlaga oceno učinka predlagane uredbe, meni, da bosta prispevala h krepitvi EMU in dokončni vzpostavitvi bančne unije.

Na ravni EU so potrebni dodatni ukrepi, da se zmanjša obseg nedonosnih kreditov in prepreči njihovo kopičenje. Za preprečitev posledic prezadolženosti v prihodnosti je nujen odpis posojil slabe kakovosti iz računovodskih izkazov finančnih institucij, da se bodo banke lahko posvetile kreditiranju podjetij in državljanov. Kreditodajalci bi morali v prihodnje poskrbeti za odgovorno kreditiranje.

V mnenju EESO o predlogih Komisije so izraženi pomisleki o enotnem pristopu in časovnem razporedu za oblikovanje rezervacij za nove nedonosne kredite v skladu s predlaganimi obveznimi bonitetnimi varovalnimi mehanizmi. Pri uporabi teh varoval bi bilo namreč treba upoštevati obstoječe razlike v nacionalnem civilnem pravu in pri trajanju postopkov pred civilnimi sodišči. Predlagani časovni razpored lahko banke namreč prisili v hitro odprodajo novih nedonosnih kreditov, zaradi česar pa bi bila podjetja lahko v slabšem položaju.

Da bi ugotovili, ali je predlagana uredba primerna in učinkovita, bi bila zaželena analiza njenega morebitnega učinka na banke, na razpoložljivost kreditov za gospodinjstva, na mala in srednja podjetja in na rast BDP.

Predloga Komisije priporočata oblikovanje sekundarnih trgov za nedonosne kredite, vendar pa je EESO mnenja, da regulatorji ne smejo spodbujati prodaje nedonosnih kreditov, saj bi lahko upravljanje kreditov slabe kakovosti v bankah z reševanjem imelo višjo vrednost kot njihova prodaja na sekundarnem trgu. (jk)

Po mnenju EESO bi bilo treba na podlagi evropske državljanske pobude Right2Water direktivo o pitni vodi posodobiti v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Vanjo bi bilo treba vključiti človekovo pravico do dostopa do vode. EESO v mnenju o direktivi o pitni vodi poziva k ustavitvi privatizacije vode in se zavzema za ukrepe, ki bodo spodbujali ljudi k premišljeni rabi tega ne neizčrpnega vira. Predvideti bi bilo treba tudi potencialne probleme s sektorjem mineralnih vod.

EESO obžaluje, da v predlogu Komisije ni jasno priznana pravica do univerzalnega dostopa do pitne vode in sanitarnih storitev, ki so bile zahtevane z evropsko državljansko pobudo in v ciljih trajnostnega razvoja. Model, ki ga je predlagala Svetovna zdravstvena organizacija in ki temelji na minimalni dnevni količini vode na osebo, bi bil lahko ustrezna rešitev.

"Pitna voda je osnovna dobrina, nujna za zdravje, dobro počutje in dostojanstvo vsakega človeka ter za gospodarstvo in proizvodnjo, zato ne bi smela biti več privatizirana," je dejal Gerardo Larghi, poročevalec za to mnenje.

Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe tako za posameznike kot industrijo in kmetijstvo, s katerimi bi odvračali od pretirane rabe vode.

S prestrukturiranjem industrije in preusposabljanjem delavcev pa bi lahko ublažili pričakovane negativne posledice na sektor mineralnih vod. (sma)

Migracije so bile ena glavnih tem na plenarnem zasedanju EESO 11. julija, na katerem je Gernot Blümel, avstrijski minister za evropske zadeve, umetnost, kulturo in medije, predstavil program avstrijskega predsedstva.

„Obstoj EU bi lahko postal vprašljiv zaradi migracijske problematike, Schengenskega sporazuma in zagovarjanja temeljnih vrednot. Namesto da se zavzemamo za Evropo, ki varuje, bi se morali zavzemati za Evropo, ki varuje, spodbuja in deli,“ je dejal predsednik EESO Luca Jahier.

Gabriele Bischoff, predsednica skupine delojemalcev, je dejala, da delavci podpirajo drugačen vidik Evrope, ki varuje. „Zlasti zdaj, ko se zaupanje v Evropo zmanjšuje, morajo državljani verjeti, da Evropa brani njihove pravice in svoboščine,“ je dejala.

Arno Metzler, predsednik skupine Raznolikost Evrope, je dejal: "Upam, da bo avstrijsko predsedstvo zagovarjalo človečnost in doseglo, da bomo sodelovali. Migracije so samo en vidik, skupaj pa se moramo lotiti še drugih vprašanj, kot so digitalna trgovina, prosta trgovina, vključenost državljanov in MFF.“

Jacek Krawczyk, predsednik skupine delodajalcev, je poudaril, da Evropa zastopa vrednote, ki ne morejo biti postavljene pod vprašaj. Dejal je: „Evropa je še vedno neodločena. Jasno nam mora biti, kam želimo. Ukinitev schengenskega območja bi imelo uničujoče posledice na podjetja in državljane.

Gernot Blümel je poudaril, da se Avstrija zavzema za načrtovane sprejemne centre za migrante zunaj Evrope. „Dokler je še vedno mogoče prispeti na ladjo, ki zagotavlja vstop v Evropo, bodo ljudje še naprej umirali v Sredozemskem morju,“ je dejal. (sma)

Prometna politika ima ključno vlogo pri tem, da bo trajnostni razvoj postal realnost. Prispeva namreč h gospodarstvu, trgovini in zaposlovanju, vendar se pri njem pojavljajo tudi vprašanja v zvezi z okoljem, prometom in varnostjo. V poročilu, ki ga je sestavila Tellervo Kylä-Harakka-Ruonala, EESO ponovno pregleduje cilje ZN na področju trajnostnega razvoja, ponuja medsektorski pristop, ki povezuje ekonomske, socialne in okoljske vidike, ter poziva Komisijo, naj pripravi nov, celovit okvir za prihodnjo prometno politiko EU.

„Prometna politika je ena od temeljnih politik Evropske unije, žal pa je njeno oblikovanje še vedno ozko zamejeno, zato so pristopi in pobude nekoliko razdrobljeni.„ “Vprašanja glede trga so denimo del prometne politike, medtem ko se podnebna in energetska vprašanja obravnavajo v sklopu energetske unije,“ je dejala ga. Kylä-Harakka-Ruonala.

Ustrezno je treba upravljati tudi priložnosti in izzive, ki jih prinašata digitalizacija in robotizacija. „Prevoz mora biti fizično in cenovno dostopen, tekoč in učinkovit, pa tudi varen, da omogoča mobilnost ljudi in blaga.„ “Da bi to dosegli in ravnali v skladu s cilji trajnostnega razvoja, potrebujemo precej naložb v ustrezno infrastrukturo, inovacije in učinkovite prometne sisteme, vključno z javnim prevozom“, je zaključila ga. Kylä-Harakka-Ruonala.

V mnenju je tudi poudarjeno, da je izjemno pomembno, da pri pripravi in izvajanju prometne politike sodeluje civilna družba. Javni sektor mora imeti osrednjo vlogo, treba pa je olajševati tudi pobude od spodaj navzgor in partnerstva. (mp)

Digitalni prehod v EU mora spremljati spoštovanje evropskih vrednot, podpirati pa ga morajo trdnejše socialne politike, da ne bi bil nihče zapostavljen. Celotna evropska družba – delavci, podjetja ter širša javnost – pa morajo imeti korist od ogromnega potenciala, ki ga nudijo nove tehnologije, je na julijskem plenarnem zasedanju poudaril Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO).

V mnenju ozasnovah EU za upravljanje prehoda v digitaliziranem svetu dela, pripravljenem na zaprosilo avstrijskega predsedstva EU, je Odbor naštel vrsto prednostnih nalog za EU, ki mora poskrbeti, da bo digitalizacija prinesla koristi. Te vključujejo izpopolnjevanje evropskih delavcev, krepitev sistemov socialne varnosti ter zagotavljanje raznolikosti na delovnem mestu, tako da, na primer, v digitalnih sektorjih ne bi več prevladovali moški.

Vendar pa je EESO opozoril, da naložbe v socialno politiko predstavljajo le 0,3 % celotne javne porabe v EU in dejal, da bi bilo treba ta delež povečati.

EESO je ponovno izrazil podporo pristopu, pri katerem je nadzor v rokah uporabnika, ter dejal, da spodbuja razvoj družbeno odgovorne umetne inteligence za skupno dobro.

„Nejasnost okrog tega, kako delujejo algoritmi zunaj človeškega nadzora in kako se odločajo, je ogromen izziv za EU in sproža temeljna vprašanja o tem, v kakšni družbi si želimo živeti“, je sklenil EESO. (ll)

Člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) in predstavniki črnogorske civilne družbe so se 17. julija sestali v Podgorici, da bi razpravljali o stanju in obetih v zvezi s pogajanji za pristop Črne gore k EU, in sprejeli skupno izjavo.

Skupni posvetovalni odbor EU-Črna gora (SPO) je črnogorsko vlado pozval k večjim prizadevanjem za izpolnjevanje meril, ki so pogoj za zaprtje pogajalskih poglavij, zlasti meril glede pravne države.

V zvezi s socialno politiko in zaposlovanjem je poudaril, da je delovno pravo podlaga za strukturne reforme trga dela, kar bi koristilo gospodarskemu in družbenemu položaju države. Na prosti pretok delavcev bi se morala črnogorska vlada po mnenju SPO pravočasno pripraviti in sodelovati pri usklajevanju sistemov socialne varnosti ter se vključiti v mrežo zavodov za zaposlovanje EURES in v sistem evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Glede stanja v medijih in položaja civilne družbe je SPO izrazil pomisleke glede svobode medijev, zlasti nacionalne RTCG.

Naslednja, že 12. seja SPO bo v Bruslju v drugi polovici 2018. SPO sestavlja dvanajst članov, šest članov EESO in šest predstavnikov črnogorske civilne družbe. (ks)

Za mrežo gospodarskih in družbenih akterjev EU in Afrike so mladi gibalo gospodarskega in družbenega razvoja Afrike. Na svojem letnem zasedanju se je zato posvetila vlogi mladih pri spodbujanju gospodarskega razvoja in v povezavi z migracijami, v katere je najbolj vključena prav ta starostna skupina.

Udeleženci so v sklepni izjavi poudarili, da želi civilna družba v odnosih med Afriko in EU strukturirano in redno prispevati k strategiji EU-Afrika in da mora biti zato vključena v ustrezne platforme za obravnavo priporočil političnim organom, s čimer bo poskrbljeno za dobro upravljanje in državljansko udeležbo.

Mladi afriški podjetniki iz Burkine Faso, Kenije, Svazija in Madagaskarja so kot predstavniki geografske raznolikosti Afrike predstavili svoje zgodbe o uspehu in pokazali, kako dinamični in poslovno usmerjeni so mladi v Afriki in kako lahko spodbudijo in navdihnejo druge v Afriki in Evropi.  „Gospodarski razvoj že trka na vrata. Za to potrebujemo orodja, ne pa evropskih sredstev. Uspeti moramo na domačih tleh, sicer se bomo vsi zgrnili v Evropo,“ je izjavil mladi podjetnik iz Burkine Faso Fahiz Diallo, ki se ukvarja z montažno gradnjo.

Ugotovitve z zasedanja bodo kot prispevek nedržavnih akterjev k odnosom med EU in Afriko poslali evropskim in afriškim institucijam in političnim organom.

Pripravila skupina delodajalcev v EESO

Po podatkih študije, ki jo je pred kratkim naročil Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO), doživlja evropsko gospodarstvo dvoodstotno izgubo produktivnosti na letni ravni zaradi neskladja v znanju in spretnostih. To pomeni izgubo v višini 80 centov na uro dela. Brez reforme se bo stanje samo še poslabšalo.

Študija je pokazala, da se podjetja v večini držav EU soočajo s pomanjkanjem ustrezno izobraženih delavcev. To se še zlasti pozna v primeru strokovnjakov na področju IKT, zdravnikov, v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki pa tudi v primeru učiteljev, medicinskih sester in babic. Med premalo zastopanimi poklici so na primer vozniki tovornjakov, kuharji in varilci.

Posledica tega so dodatni stroški za usposabljanje zaposlenih, izguba konkurenčnosti in počasnejše zaposlovanje. Več kot 70 % podjetij, ki zagotavlja poklicne, znanstvene ali tehnične storitve, in 67 % podjetij s področja IKT je priznalo, da to neskladje močno vpliva na njihovo kadrovsko politiko.

Podjetja so kot glavni razlog za to neskladje omenila nezadostno tradicijo vseživljenjskega učenja in (pre)usposabljanja. To neskladje je najbolj opazno pri mlajših od 24 in starejših od 65 let. Najbolje usposobljeni so v skupini med 40 in 54 letom.

Učinkovito poklicno izobraževanje in usposabljanje, pogostejše vseživljenjsko učenje in učinkovite službe za zaposlovanje so ključnega pomena za premostitev te vrzeli, izboljšati pa bo treba tudi ocenjevanje znanja in spretnosti, da bo mogoče vnaprej oceniti potrebe v prihodnosti.

Počasne reforme šolstva, pretirano urejanje trgov dela, prevelika obdavčitev dela in arbitrarno določanje plač pa so politični razlogi za to neskladje. Spremembe so potrebne tako na nacionalni kot lokalni ravni, zanje pa so dogovorni tudi deležniki sami: izobraževalne ustanove, delodajalci in delavci.

Študija, ki jo je na zaprosilo skupine delodajalcev v EESO pripravil Institute for Market Economics, je na voljo na naslednji povezavi: http://europa.eu/!dM96Ft (jl)

Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Študija o nacionalnih strategijah o delu 4.0, ki je nastala na pobudo skupine delojemalcev v EESO, kaže, kako nujna je udeležba socialnih partnerjev in da so delavci najbolj prizadeti ob odsotnosti kolektivnih pogajanj

Zaradi hitrosti digitalne preobrazbe in izzivov, ki se porajajo v zvezi z ureditvijo in kakovostjo zaposlitev, je nujen celovit odziv na področju politike. Po ocenah OECD je zaradi avtomatizacije 14 % delovnih mest močno na udaru, 31 % pa se jih bo v prihodnjih 15 do 20 letih precej spremenilo.

Po izsledkih študije bo v prihodnje vladalo veliko povpraševanje po visokokvalificiranih delavcih, manj pa bo srednje plačanih delovnih mest za srednjekvalificirane delavce – neenakost se bo torej še povečala.

Sodeč po ugotovitvah MOD o gospodarstvu platform, so se zaradi vrzeli ali sivih lis v zakonodaji in upada kolektivnih pogajanj v nekaterih državah namnožili nestandardni in nekakovostni delovni pogoji.

Študija z naslovom Pregled nacionalnih strategij o delu 4.0 – celovita analiza vloge socialnih partnerjev poziva k:

• okrepitvi socialnega dialoga z neposrednim sodelovanjem socialnih partnerjev pri oblikovanju pravičnega digitalnega prehoda, s čimer naj bi zagotovili kakovostna delovna mesta in dostojne plače,
• univerzalnim sistemom socialne zaščite,
• prilagoditvi standardov varnosti in zdravja pri delu novim tehnologijam,
• predvidevanju ustvarjanja delovnih mest,
• zasnovi programov usposabljanja.

Uradni predstavitvi študije in razpravi na to temo bo posvečen dogodek skupine delojemalcev 18. oktobra 2018. (prp)

Pripravila skupina Raznolikost Evrope EESO

Skupina Raznolikost Evrope EESO je 20. julija organizirala srečanje, namenjeno razmisleku in porajanju idej. Sodelujoče je pozvala, naj razmišljajo onkraj okvirov in oblikujejo zamisli za vrh o prihodnosti Evrope v Sibiuu.

Naslov dogodka je bil Povrnitev vere in zaupanja državljanov v EU, posvečen pa je bil naslednjim ključnim vprašanjem:

• Katere bi morale biti krovne/horizontalne prednostne naloge EU?
• Kako oživiti vero in zaupanje državljanov? S spodbujanjem učinkovite evropske socialne politike, bojem proti revščini in socialni izključenosti ter zagovarjanjem pravičnega režima na področju migracij?
• Kako spodbuditi uravnoteženo gospodarsko rast in zaščititi pravice?
• Kako zagotoviti trajnostno okolje v partnerstvih?
• Kako uspešno promovirati Evropo in komunicirati o njej, obenem pa miriti strahove glede varnosti in populistične bojazni?
• Česa si še želijo Evropejci in kaj jim lahko EU omogoči?

Dogodek se je začel s prispevkom skupine k EESO k načrtu Od Krakova do Sibiua in še dlje, ki ga je sprejelo razširjeno ožje predsedstvo v Krakovu 11. junija in v katerem je pozvalo vse organe EESO - vse tri skupine, vse strokovne skupine ter opazovalne in začasne skupine - naj opredelijo svoje prednostne naloge glede prihodnosti Evrope za vrh, ki bo marca 2019 v Sibiuu.

V razpravi so bile poudarjene številne zamisli, povezane z mladino, trajnostnim razvojem, MSP, mirom, temeljnimi pravicami, svobodnimi poklici, novimi oblikami sodelovanja, določanjem pravil, preglednostjo, socialnimi inovacijami in komuniciranjem o Evropi.

Posebna priporočila bodo v bližnji prihodnosti preoblikovana v celovit seznam prednostnih nalog. (ih)