EESO info

V nagovoru ob 60-letnici Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) 24. maja je njegov predsednik Luca Jahier potrdil, da Odbor nikakor ne namerava počivati na lovorikah, in začrtal pot za prihodnje ukrepe na sedmih prednostnih področjih. Voditelji EU so se v razpravi o prihodnosti Evrope strinjali, da mora državljanski prostor ostati jedro evropske demokracije.

Na slavnostnem plenarnem zasedanju je predsednik Luca Jahier omenil mejnike v zgodovini Odbora in najpomembnejše uspešne pobude za ključno zakonodajo EU. Po njegovih besedah je EESO lahko ponosen na marsikaj: vse od Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev pa do prelomnega predloga davka na finančne transakcije.

Predsednik je predlagal nekaj rešitev za preglavice, ki pestijo Evropo, in naštel prednostna področja ukrepov EESO v prihodnjih letih:

• ponovna uveljavitev vrednot Unije,
• uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja,
• tesnejše usklajevanje ekonomske politike znotraj EU,
• izkoriščanje umetne inteligence v dobro človeštva,
• prizadevanja za drzno zastavljen večletni finančni okvir, ki temelji na solidarnosti, in spodbujanje kohezije,
• ustvarjanje občutka evropske identitete prek kulture in izobraževanja,
• dejavno sooblikovanje odnosov s soseščino EU in drugimi.

V razpravi, ki je sledila, so predsednik Komisije Jean Claude-Juncker, podpredsednik EP Ramón Valcarcel Siso in predsednik OR Karl-Heinz Lambertz z njim razpravljali o tem, kako se najbolje spoprijeti z evropskimi izzivi pred volitvami v Evropski parlament 2019.

Nekdanji predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je navdušil z govorom, v katerem je izrazil zaupanje v prihodnost Evrope in poudaril vlogo EESO pri utrjevanju demokracije na evropski celini.

Darja Isaksson, članica nacionalnega sveta za inovacije pri švedskem predsedniku vlade, je predstavila stališča evropske mlade generacije, ki voditelje EU poziva, naj se soočijo z izzivi trajnostnega razvoja in digitalne revolucije.

Predsednik Jahier je slovesnost sklenil s pozivom papeža Janeza Pavla II., da naj se ne bojimo sedanjosti, pač pa si jo drznimo živeti s pogumom. (dm)

Nagovor predsednika Jahierja na slavnostnem plenarnem zasedanju

Posnetek nagovora predsednika Jahierja

Dogodki v svetu v zadnjih letih so evropski projekt postavili na preizkušnjo. Prebivalstvo in vlade na vseh ravneh niso bili pripravljeni na notranje spore, nezadovoljstvo med državljani in močno povečanje migracij, zaradi česar se je okrepila nacionalistična retorika in omajala vzajemna solidarnost. V teh razmerah so organizacije civilne družbe odigrale ključno vlogo pri postavljanju potenciala evropske kulturne dediščine v ospredje, krepitvi identitet in družb ter spodbujanju izjemnega potenciala raznolikosti, ki je temelj naše evropske zgodovine.

Nagrada EESO za civilno družbo za leto 2018 bo podeljena za inovativne pobude, ki so znatno prispevale k obvladovanju naslednjih izzivov:

• povečati ozaveščenost o večplastnosti in bogastvu evropskih identitet,
• v celoti izkoristiti potencial kulturnega bogastva Evrope,
• olajšati dostop do evropske kulturne dediščine ter
• spodbujati evropske vrednote, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva in pravic, svoboda, demokracija, enakost in načelo pravne države.

Nagrada znaša 50 000 EUR, razdeljena pa bo med največ pet nagrajencev. Rok za prijavo je 7. september 2018, slavnostna podelitev pa bo 13. decembra 2018 v Bruslju. Za nagrado EESO za civilno družbo se lahko potegujejo vse organizacije civilne družbe, ki so uradno registrirane v Evropski uniji in delujejo na lokalni, nacionalni, regionalni ali evropski ravni. Zanjo se lahko potegujejo tudi posamezniki.

Seznam pogojev za udeležbo in spletna prijavnica sta na voljo tukaj. (ll)

EESO podpira močno in ustrezno financirano SKP ter povečanje proračuna EU na 1,3 % BND v skladu z rastjo gospodarstva EU. Zagotoviti je treba ustrezno financiranje SKP, da bi lahko reševali vprašanja nizkih dohodkov kmetov in kmetijskih delavcev, inflacije in morebitnega primanjkljaja zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU ter dodatne zahteve v zvezi z okoljem in podnebnimi spremembami.

„Evropski kmetje – družinske kmetije, MSP, zadruge in druge oblike tradicionalnega kmetijstva – morajo s prihodki od kmetovanja preživeti. Zato je treba zagotoviti pravične cene in izdatna neposredna plačila. Vendar pa je ta treba namenjati zgolj aktivnim kmetom in kmetijskim podjetjem, ki so vključena v kmetijsko proizvodnjo v skladu z objektivnimi merili in regionalnimi praksami ter zagotavljajo javne dobrine. Biti zgolj lastnik kmetijskega zemljišča ni dovolj,“ je dejala Jarmila Dubravská, poročevalka za mnenje EESO Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. „Za kmete v EU je ključnega pomena, da jim zakonodajni predlogi prinesejo dejansko poenostavitev najbolj birokratskih vidikov SKP,“ je dodal John Bryan.

Subsidiarnost ne sme ogroziti SKP ali enotnega trga. Uporabljati se mora le za načrte držav članic za uresničevanje ciljev SKP ter jim omogočati določeno prožnost pri uvajanju tistih možnosti plačil iz prvega in drugega stebra, ki najbolj ustrezajo oblikam kmetovanja, strukturam in pogojem v posamezni državi ob upoštevanju njenih naravnih pogojev in okolja. EESO ne podpira tega, da se državam članicam dovoli prenos sredstev iz prvega v drugi steber. Poziva k razumni ravni sofinanciranja drugega stebra za vse države članice.

EESO prav tako predlaga, naj se podpora SKP za mlade kmete in menjavo generacij izboljša. Navsezadnje mora imeti EU bolje uskladiti strategijo do SKP in trgovinske politike. (sma)

Cilj uspešne strategije glede plastike morajo biti učinkoviti ukrepi izobraževanja in usposabljanja, da bi spodbudili spoštovanje dinamičnega ravnovesja biosfere. Da bi bilo plastiko mogoče reciklirati v večjem obsegu in za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo so potrebne spodbude na področju oblikovanja in vedenja ter skupni tehnično-normativni standardi.

V svojem mnenju o strategiji Evropske komisije za plastiko v krožnem gospodarstvu je Odbor poudaril, da je recikliranje plastike ključnega pomena za trajnostni in konkurenčen gospodarski razvoj. Plastične izdelke je treba obravnavati kot dragoceno surovino, ki jo je treba ponovno uporabiti. Poročevalec Antonello Pezzini je dejal: „Potrebujemo evropsko kulturo kroženja plastike, ki bo temeljila na analizi celotnega življenjskega cikla nekega izdelka, ta pa bo možna le z vključevanjem državljanov in civilne družbe. Evropski državljani morajo sami občutiti prednosti sortiranja in recikliranja plastike.“

Posebno pozornost je treba nameniti mikroplastiki, ki se pogosto uporablja v detergentih, kozmetiki, pohištvu in barvah, saj je ta eden najbolj nevarnih virov onesnaževanja za okolje in človekovo zdravje.

Od PET do niti

EESO spodbuja ločeno zbiranje in zlasti recikliranje polietilena tereftalata (PET), ki lahko prinese ekonomske koristi, nove gospodarske dejavnosti in zaposlitve. Predelava PET v tkanino je inovativna in okolju prijazna vse od proizvodnih tehnik do oblikovanja. Številke so neverjetne: samo 27 plastenk po 1,5 l – kar je približno priporočena poraba vode za štiričlansko gospodinjstvo na teden – je potrebnih za izdelavo majice iz flisa. (sma)

Zaradi porasta prožnih in netipičnih oblik zaposlitve v EU je zdaj nujno, da se za vse delavce določijo preglednejši in predvidljivejši delovni pogoji, to pa je najlaže doseči s socialnim dialogom in kolektivnimi pogajanji na nacionalni ravni, meni EESO v mnenju o Komisijinem predlogu direktive o preglednih delovnih pogojih.

Po mnenju EESO je direktiva pravi korak naprej pri uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic in prilagajanju na svet dela v prihodnosti. Vendar je Odbor tudi opozoril na morebitno upravno breme, ki utegne prizadeti delodajalce, če nekatere določbe direktive ne bodo spremenjene, in priporočil, da se pojasnijo nekateri vidiki direktive, odgovornost za nekatera vprašanja pa prepusti državam članicam.

„Direktiva o preglednih delovnih pogojih je dobra priložnost za vzpostavitev socialne Evrope“, je dejal poročevalec za mnenje EESO Christian Bäumler in dodal, da dela na zahtevo ni mogoče ohranjati kot oblike zaposlitve brez ustreznega referenčnega obdobja in ustreznega vnaprejšnjega obvestila delavcu.

Soporočevalka Vladimira Drbalová je poudarila, da nekatere določbe sedanjega predloga niso jasne, kar bi utegnilo povzročiti pravno negotovost na trgu dela. Menila je, da je predlog treba še nekoliko dodelati, saj še ni dovolj dobro utemeljen. (ll)

EESO pozdravlja predloge Evropske komisije v zvezi z akcijskim načrtom za DDV, ki naj bi prinesel ugodnosti končnim uporabnikom, vendar želi videti nekatere spremembe. Države članice poziva, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi izvedle predlagane reforme in naredile korak bližje dokončnemu oblikovanju sistema davka na dodano vrednost (DDV) v razumnem roku.

Po mnenju EESO je treba sedanji evropski sistem DDV uskladiti z novim tržnim razvojem, poslovnimi modeli in tehnologijami, da bi zagotovili ustrezno delovanje enotnega trga, poenostavili pravila o DDV in preprečili davčne goljufije.

Za preprečevanje vrzeli na področju DDV bi morale države članice vzpostaviti ustrezne forume za izmenjavo najboljših praks pri pobiranju prihodkov in za iskanje načinov, kako bolje uporabiti digitalno tehnologijo za boj proti goljufijam na področju DDV ter kako zmanjšati upravna bremena za davčne organe in podjetja ter jim olajšati dostop do informacij. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razvoju sistema za učinkovito pobiranje davkov pri čezmejnem trgovanju.

EESO vse institucije, ki sodelujejo v reformnem procesu, poziva, naj preučijo, kako bi lahko vzpostavili skupni sistem DDV za proizvode in storitve. Odbor se strinja s predlogi Komisije glede znižanih stopenj DDV in predlaga, naj veljajo za nekatere vrste proizvodov in storitev, zlasti tistih splošnega interesa. „Negativni seznam“ proizvodov in storitev, za katere bi se uporabljala splošna stopnja DDV, ne bi smel neupravičeno omejiti svobode držav članic pri določanju nižjih stopenj za nekatere proizvode splošnega interesa.

EESO še meni, da bi morale biti zgornje meje za novi sistem DDV za mala podjetja določene tako, da bi bila v sistem vključena vsa mala in srednja podjetja. Ta pravila bi morala veljati tudi za socialna podjetja.

Za več informacij si oglejte naše prvo in drugo mnenje.  (jk)

EESO podpira pobudo Evropske komisije za vzpostavitev evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo. Meni, da bo ta zelo pomembna tehnologija pripomogla k reševanju najbolj perečih vprašanj, s katerimi se danes sooča družba, in bo navsezadnje povečala blaginjo, konkurenčnost in zaposlovanje.

Odbor v mnenju, ki sta ga pripravila Ulrich Samm in Antonio Long ter je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju 23. maja 2018, poudarja, da bo evropsko skupno podjetje za visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC) zagotovo prineslo dodano vrednost digitalni suverenosti in neodvisnosti Evropske unije. Tako bo ta imela glavno vlogo pri digitalnem razvoju, kar bo neposredno vplivalo na konkurenčnost in kakovost življenja ljudi.

Kot je dejal Samm, „je začetna naložba v višini ene milijarde EUR za pridobitev in delovanje vrhunskih superračunalnikov precejšnja, vendar ne pretirano ambiciozna, še zlasti, če jo primerjamo z naložbami drugih glavnih akterjev, ZDA in Kitajske“. „EU si mora še bolj prizadevati, da bodo njene naložbe enake tistim naših svetovnih tekmecev,“ je še dodal. Za ohranitev vrhunske ravni pri aplikacijah visokozmogljivega računalništva je poleg močnega evropskega programa za raziskave in inovacije potrebno predvsem bistveno povečanje obsega naložb v državah članicah EU.

EESO prav tako priporoča čim večjo okrepitev socialne razsežnosti procesa digitalizacije v okviru evropskega stebra socialnih pravic, tako da se opredeli vrsta družbenih izzivov, ki jih je treba premagati z uporabo nove digitalne infrastrukture. „Uvedba in uporaba visokozmogljivih računalnikov morata imeti jasen in izmerljiv pozitiven vpliv na vsakodnevno življenje vseh evropskih državljanov,“ je dejal Longo. „Zato tudi pozivamo k oblikovanju komunikacijske strategije na evropski ravni, da bi državljane in podjetja obveščali o tej pomembni novi pobudi.“ (mp)

Več kot 100 predstavnikov civilne družbe je pripravilo svoj prispevek k vrhu voditeljev držav EU in Zahodnega Balkana, ki je bil 15. maja v Sofiji.

Udeleženci konference na visoki ravni so izrazili prepričanje, da je širitev EU, zlasti pa širjenje njenih demokratičnih vrednot in pravnih norm na Zahodni Balkan v interesu držav v regiji in EU. Uveljavljanje evropskih vrednot jamči varnost in stabilnost regije, krepi družbeno-gospodarski razvoj ter demokracijo in pravno državo, to pa pomeni tudi stabilnost in varnost v EU.

„Prihodnost te regije je evropska prihodnost,“ je v izjavi na konferenci poudaril Luca Jahier, predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. „Prepričan sem, da tako EU kot države Zahodnega Balkana nimajo druge možnosti kot preudarno pripravo na polnopravno članstvo ob uvajanju trajnostnih sprememb.“

 „Resnično verjamem, da je v interesu nas vseh v EU, ne le držav in državljanov na Zahodnem Balkanu, da to regijo čim prej vključimo v našo skupno Unijo,“ je ob otvoritvi konference dejala Dilyana Slavova, predsednica strokovne skupine za zunanje odnose v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru.

Tudi Ekaterina Zaharieva, podpredsednica bolgarske vlade, pristojna za reformo pravosodja, in bolgarska zunanja ministrica, je poudarila, da je potrebno sodelovanje civilne družbe: „Socialni partnerji imajo pomembno vlogo za družbeno-gospodarski razvoj in kohezijo na Zahodnem Balkanu.“ Izrazila je upanje, da bosta do leta 2025 dve zahodnobalkanski državi postali članici EU.

 Predstavniki organizacij civilne družbe so še zlasti opozorili na pravice ranljivih skupin prebivalstva v tej regiji ter krepitev njihove vloge. (sg)

„Prispevek civilne družbe bogati večplastno partnerstvo med Evropsko unijo in Ljudsko republiko Kitajsko ter omogoča boljše mednarodne odnose,“ sta se strinjala predsednik EESO Luca Jahier in podpredsednik Ekonomsko-socialnega sveta Kitajske Yang Chongui, ki sta se srečala na 16. okrogli mizi obeh institucij. Po srečanju, ki je potekalo 28. in 29. maja v Varni v Bolgariji, sta obe strani podali skupno izjavo, v kateri so povzeti glavni sklepi in priporočila s srečanja.

„Okrogla miza EU-Kitajska se je povsem uveljavila kot eden ključnih dvostranskih dogodkov, ki jih organizirata EU in Kitajska, to pa je odraz splošnega pozitivnega stanja in stabilnosti teh odnosov,“ je dejal Luca Jahier, predsednik EESO. Dodal je, da morata EU in Kitajska kot glavni gospodarski, politični in strateški partnerici še naprej sodelovati pri obravnavi čedalje več vprašanj.

16. okrogla miza je bila posvečena vprašanjem v zvezi z mehanizmi socialne varnosti in solidarnosti, pa tudi trgovinskimi in naložbenimi odnosi med EU in Kitajsko.

Sočasno z okroglo mizo je bilo organizirano tudi tristransko srečanje na temo leta turizma EU-Kitajska 2018, v sodelovanju z bolgarskim ministrstvom za turizem ter bolgarskim ekonomsko-socialnim svetom. V tem letu naj bi promovirali manj znane destinacije, zagotovili priložnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja, poenostavili vizumske postopke in izboljšali zračne povezave med EU in Kitajsko. (ia)

 Evropski ekonomsko-socialni odbor poudarja, da za sporazum ne bi smeli žrtvovati nobenega sektorja, regije ali države

Evropska unija je največje svetovno gospodarstvo, Mercosur pa je med šestimi največjimi gospodarstvi na svetu. V mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Na poti k pridružitvenemu sporazumu med EU in Mercosurjem, ki je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju 24. maja, je zapisano, da lahko podpis pridružitvenega sporazuma za obe strani pomeni občutne prednosti. EU bi dobila dostop do trga s skoraj 300 milijoni prebivalcev, Mercosur pa bi lahko razvil bolj raznoliko gospodarstvo, povečal dodano vrednost izvoza in dobil dostop do trga s 500 milijoni prebivalcev. Sklenitev pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem bi glede na ozemlje, prebivalstvo in sedanjo trgovinsko menjavo v vrednosti več kot 84 milijard EUR letno okrepila vlogo obeh blokov na mednarodnem prizorišču in vzpostavila obsežen prostor gospodarskega povezovanja, kar bi imelo koristne učinke za obe strani in povzročilo pozitivne zunanje učinke tudi drugod v Latinski Ameriki. Vendar pa pridružitveni sporazum v nobenem primeru ne sme temeljiti na slabem dogovoru, opozarja EESO.

„EESO poziva pogajalski strani ter zlasti EU, naj upoštevata visoke politične in gospodarske stroške, ki bi nastali v primeru nesprejetja takšnega sporazuma ali sprejetja sporazuma, ki ne bi bil uravnotežen za obe strani,“ je dejal Josep Puxeu Rocamora, poročevalec za mnenje EESO. Pridružitveni sporazum bi bil celovit strateški sporazum, ki naj bi vsem socialno-ekonomskim akterjem obeh strani zagotovil dolgoročne koristi z vidika razvoja, varnosti, priseljevanja in okoljskih izzivov.

„Pridružitveni sporazum bi moral imeti celovito socialno, delovno in okoljsko razsežnost,“ je znova poudaril Mário Soares, soporočevalec za mnenje. „Takšna razsežnost bi morala omogočiti gospodarske odnose, ki bodo v skladu s socialnimi in okoljskimi cilji sporazuma ter s konvencijami Mednarodne organizacije dela, ki urejajo trajnostni razvoj.“

Na prvem vrhu deležnikov o umetni inteligenci, ki sta ga Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropska komisija organizirala 18. junija v Bruslju, je bilo poudarjeno, da mora Evropska unija zagotoviti umetno inteligenco, ki bo varna, nepristranska in v skladu z evropskimi vrednotami.

„Umetna inteligenca je lahko tehnologija, ki se nam ji ni treba podrediti in ki se je ni treba bati,“ je dejala Catelijne Muller, predsednica študijske skupine za umetno inteligenco pri EESO. Dodala je, da morajo ljudje umetno inteligenco še naprej obvladovati. 

Mariya Gabriel, evropska komisarka za digitalno gospodarstvo in družbo, je spregovorila o prizadevanjih Komisije za uvedbo usklajenih ukrepov na področju umetne inteligence in jih označila kot pomembno politično prednostno nalogo. Komisija si je zastavila cilj, da bi javne in zasebne naložbe na področju umetne inteligence do leta 2020 znašale 20 milijard EUR, v naslednjem desetletju pa 20 milijard EUR letno.

Mady Delvaux, poročevalka Evropskega parlamenta za umetno inteligenco, je opozorila na izzive, povezane z dostopnostjo. Dejala je, da mora Evropa uspešno porazdeliti bogastvo, ki ga umetna inteligenca ustvari.

Umetna inteligenca je ena glavnih političnih prednostnih nalog sedanjega predsedstva EESO. Kot je poudarila Ariane Rodert, predsednica strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, EESO na to temo pripravlja dve novi mnenji. (ia)

„To je trenutek, ko lahko socialna podjetja izrazijo evropske vrednote v času, ko se EU sooča z velikimi izzivi,“ je dejala članica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO)Ariane Rodert, ki je odprla tretji evropski dan socialnih podjetij. Dogodek je potekal 4. junija na sedežu EESO v Bruslju, osredotočen pa je bil na načine razširjanja socialnega gospodarstva in prikaz inovativnih socialnih podjetij.

Socialno gospodarstvo danes nudi plačano zaposlitev 6,3 % zaposlenih, kar znaša 1,6 milijona plačanih zaposlitev v Evropski uniji. Socialni podjetniki in oblikovalci politik so poudarili, da je čas, da se sektor razširi.

Govorniki so opozorili, da se socialno gospodarstvo, zlasti njegov potencial za gospodarski razvoj in družbeno preoblikovanje, v Evropi pogosto podcenjuje, ter izpostavili vlogo, ki bi jo socialna podjetja lahko imela na mednarodni ravni, predvsem v regijah, kjer je veliko brezposelnosti, na primer na Balkanu in v afriških državah.

Dogodek so obogatili štiri primeri inovativnih in uspešnih socialnih podjetij, ki so dokazala, da je širjenje socialnega gospodarstva mogoče, ter tri participativne delavnice, osredotočene na enakost spolov v socialnih podjetjih, vlogo grozdov in možnosti širjenja.

Oblikovalci politik EU so se strinjali, da je zdaj pravi čas za širitev socialnega gospodarstva, ob tem pa ljudi spodbudili, naj ne pozabijo na dejanska temelja socialnega gospodarstva: sodelovanje in solidarnost. (ia)

Letošnji dnevi civilne družbe, ki jih je povezovalna skupina v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru organizirala 24. in 25. maja v Bruslju, so potekali pod geslomDržavljanstvo, demokracija in kultura v digitalizirani Evropi.

Izjemen ritem sprememb v digitalni dobi bo v nekaterih primerih stvari obrnil povsem na glavo, vendar bodo ljudje dolgoročno delali manj in drugače, pri sebi pa bodo občutili, da se blaginja izboljšuje, je v svojem govoru dejal Andrea Renda, vodja področja digitalnih inovacij na College of Europe. Ray Pinto, direktor za politike v organizaciji DIGITALEUROPE, je opozoril, da v Evropi primanjkuje približno pol milijona strokovnjakov, poleg tega ZDA in Kitajska beležita veliko povečanje števila patentov na področju umetne inteligence, Evropa pa pri tem zaostaja. ZDA in Kitajska privabita kar 83 % zunanjih naložb v umetno inteligenco.

Udeleženci so na šestih delavnicah razpravljali o sožitju v digitalni Evropi prihodnosti in oblikovali sedem ključnih priporočil:  

• v vseh izobraževalnih okoljih in ob upoštevanju vseživljenjskega učenja bi bilo treba vzpostaviti sinergije med izobrazbo in kulturo, ko gre za kulturni izraz in državljanstvo;
• podpreti bi bilo treba organizacije civilne družbe in okrepiti njihov doseg, da bi spodbudili in predstavili enakost, vključevalnost in sodelovanje v državljanskih dejavnostih, tudi spletnih;
• okrepiti bi bilo treba nadzor in pregled nad spremljanjem, civilno družbo pa bi bilo treba vključiti v nadzorne mehanizme spremljanja;
• na lokalni ravni bi se bilo treba pogosteje poslužiti e-orodij za soustvarjanje/uporabo množičnih virov in s tem okrepiti vključevanje državljanov;
• pri dostopnosti bi bilo treba ubrati enak pristop kot pri varnosti in zaščiti podatkov. Biti bi morala ključni vidik izdelkov in storitev IKT;
• umetna inteligenca more in bi morala dopolnjevati delavce, ne pa jih nadomeščati;
• podpreti in promovirati bi bilo treba Listino EU o digitalnih temeljnih pravicah. (sma)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 31. maja priredil posvetovanje o energetskem prehodu v evropskih regijah, s katerim je želel opozoriti na gospodarske koristi, ki jih lahko imajo regije od prehoda na decentralizirano in nizkoogljično energetsko oskrbo. Čeprav ima prehod izrazito regionalno razsežnost, je ta tema še pretežno neraziskana.

Prehod na čiste in obnovljive energetske vire bi lahko najbolj koristil manj bogatim regijam in tako zmanjšal neenakost med različnimi območji v Evropi ter zagotovil večjo socialno in regionalno kohezijo v EU. Energija, ki jo proizvajajo posamezniki na lokalni ravni, naj bi hkrati zmanjšala energijsko revščino.

To dokazujeta tudi uspešna zgleda, predstavljena na posvetovanju. Prvi je projekt v nemškem mestu Treuenbrietzen, kjer so si zagotovili čisto in neodvisno decentralizirano energetsko oskrbo skupnosti, ki je bila v preteklosti med prikrajšanimi.

Drugi uspešni projekt energetskega prehoda so izvedli v občini Turošn Košcielna na vzhodu Poljske, eni najrevnejših evropskih regij. Z njim so močno zmanjšali emisije CO₂ in na leto prihranijo 95.000 EUR.

Ugotovitve posvetovanja bodo vključene v mnenje EESO o učinkih nove brezogljične, decentralizirane in digitalizirane strukture oskrbe z energijo na zaposlovanje in regionalna gospodarstva, ki bo predstavljeno na julijskem plenarnem zasedanju ob navzočnosti podpredsednika Evropske komisije Maroša Šefčoviča. (ll)

Predlog večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027, ki ga je predložila Evropska komisija, je nezadosten in politično premalo ambiciozen – to je ena od glavnih ugotovitev s konference, ki jo je na to temo organiziral EESO. Zaželeno bi bilo hitro doseči dogovor o primernem in ustrezno preoblikovanem dolgoročnem proračunu.

Udeleženci konference EESO so pripoznali omejitve v zvezi z naslednjim večletnim finančnim okvirom in pozdravili številne dobrodošle vidike Komisijinega predloga, a so vendarle izrazili tudi razočaranje nad vse večjim razkorakom med vprašanji, ki tarejo državljane, in njihovimi pričakovanji ter omejeno institucionalno močjo in finančnimi viri, ki jih ima EU trenutno na voljo. Predlog Komisije ne omogoča ustrezne obravnave tega razkoraka, zato so potrebne spremembe.

Stefano Palmieri, predsednik strokovne skupine ECO v EESO, je tako kot Evropski parlament voditelje EU pozval, naj dvignejo sedanjo zgornjo mejo za izdatke EU na 1,3 % BND.

Udeleženci so razpravljali ne le o velikosti predlaganega proračuna, temveč tudi o njegovi strukturi, porazdelitvi sredstev in naboru orodij. O tem je bilo podanih več različnih mnenj.

Govorniki so sicer na splošno pozdravili politične prednostne naloge, ki so bile na novo dodane, vendar so pozvali, naj se temeljito ocenita vzdržnost in učinkovitost novih instrumentov politike.

Nove prednostne naloge ne bi smele krniti financiranja uveljavljenih prednostnih nalog, tj. kohezijske politike in skupne kmetijske politike, četudi je slednji treba ustrezno preoblikovati.

Udeleženci so podprli večje pogojevanje dostopa do sredstev EU in pozdravili nove instrumente za stabilno EMU. So pa podvomili, da so predlagana orodja dovolj ambiciozna in učinkovita, ter pozvali k dodatnim informacijam.

Govorniki so si bili edini, da je dogovor o večletnem finančnem okviru nadvse pomembno doseči pred neformalnim srečanjem Evropskega sveta v Sibiuu in pred evropskimi volitvami v letu 2019.

Ugotovitve s konference bodo uporabljene v mnenju EESO, ki bo predvidoma obravnavano na plenarnem zasedanju EESO septembra 2018. (jk)

Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Študija, ki jo je za Evropski ekonomsko-socialni odbor na zahtevo skupine delojemalcev pripravila Evropska opazovalna skupina za socialne razmere.

S stebrom socialnih pravic bi bilo mogoče državljanom zagotoviti nove pravice, ki so nujne potrebne po letih krize in varčevalnih ukrepov. Kakšen pa je trenuten položaj stebra? Ali že ima kaj vpliva? Kakšni naj bodo prihodnji koraki?

Evropska unija potrebuje močno socialno razsežnost, ki bo protiutež prevladujočemu ekonomskemu vidiku. Ti ključni dejavniki so vključeni med načela stebra. Dojemanje stebra je na splošno pozitivno, vendar obstajajo pomisleki glede njegove nezavezujoče narave in zlasti njegovega financiranja, pri katerem bodo izrednega pomena dodeljena sredstva iz večletnega finančnega okvira.

Študija je pokazala, da je steber že imel precejšen vpliv na evropski semester 2018, pri čemer je bil pregled socialnih kazalnikov pozitiven korak, čeprav bi ga bilo treba malo izboljšati.

V priporočilih študija ugotavlja, da je pomembno zagotoviti dostojne minimalne plače in, še pomembneje, minimalni dohodek, ki bo delavcem dejansko omogočal preživetje. Avtorji študije predlagajo, naj se pri določanju minimalnega dohodka kot vodilo upošteva raven tveganja revščine, prilagoditi pa se je treba tudi posebnim nacionalnim razmeram. (pr)

Študija je na voljo tukaj.

Pripravila skupina Raznolikost Evrope v EESO

Že večkrat sem obiskal koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in vsakokrat sem bil osupnjen zaradi grozot in nečlovečnosti, ki jih je človek sposoben storiti sočloveku. Toda obdajali so me tudi drugi občutki, ki se z vsakim obiskom spreminjajo. Verjetno je bilo pričakovano, dejansko celo zaželeno, da bo obisk razširjenega ožjega predsedstva EESO v koncentracijskem taborišču 12. junija v nas sprožil razmislek ne le o preteklosti, temveč predvsem o sedanjosti in prihodnosti.

Danes Evropo ogrožajo populistične in nacionalistične težnje. Spomnimo se samo nedavnih volitev na Madžarskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Sloveniji. Delež glasov, ki jih prejmejo populistične stranke, se je v državah članicah EU s povprečnih 8,5 % leta 2000 povzpel na današnjih več kot 24 % in tako dosegel vrh. Če se želimo tem težnjam zoperstaviti, moramo brez dvoma v središče postaviti EU in njene vrednote. Toda EU kot institucija ne more podati odgovorov na vsa vprašanja. Potrebujemo tudi evropske državljane in organizirano civilno družbo, ki morajo okrepiti svoja prizadevanja, da bodo navezali stik in dialog s tistimi, ki se znajdejo v pasti ekstremizma, in pomagali znova uravnovesiti naše družbe ter politične sisteme.

V naši skupini, skupini Raznolikost Evrope, to nalogo jemljemo zelo resno. To je naša odgovornost in z našim znanjem in ustvarjalnostjo bomo še naprej prispevali k mirni, trajnostni Evropi in uravnoteženemu družbeno-gospodarskemu napredku z zmanjševanjem revščine ter varovanjem okolja. Naši predstavniki kmetov, okoljevarstvenikov, MSP, svobodnih poklicev, potrošniških in invalidskih organizacij ter starejših in mnogih drugih, bodo „govorili“ z evropskimi državljani in zanje. To sodi k vsakodnevnemu delu Odbora in je hkrati tudi prispevek k osnutku načrta EESO za Pot od Krakova do Sibiu in naprej, katerega namen je predstaviti vizijo civilne družbe o Evropi prihodnosti. Ne smemo pozabiti tudi na konferenco, ki jo bo naša skupina organizirala oktobra v Avstriji na temo Ali sta gospodarski napredek in socialna stabilnost zdravilo za evroskepticizem? Evropa je namreč predvsem simbol vzajemnega spoštovanja in zaščite raznolikosti. Ta se pa začne že v naši skupini, tj. skupini Raznolikost Evrope.

Arno Metzler

predsednik skupine Raznolikost Evrope (III. skupina) 

Pripravila skupina delodajalcev v EESO

Bolj usklajena, bolj enotna in manj birokratska – tako delodajalci vidijo prihodnost Evrope. Gospodarstveniki še vedno močno podpirajo EU in želijo dejavno sodelovati pri oblikovanju njene prihodnosti. Udeleženci konference Prihodnost Evrope – pogledi delodajalcev, ki je 21. junija 2018 potekala v Madridu v Španiji, so poudarili konkretne pomanjkljivosti v EU ter opredelili rešitve za prihodnost.

Če bomo zanemarili evropske vrednote, bomo izgubili EU, je v nagovoru dejal José Vicente González, podpredsednik Španske zveze združenj delodajalcev (CEOE). Na prihodnost Evrope moramo gledati globalno. Treba je obravnavati geopolitične izzive, kot je aktualna politika ZDA ali migracijski tokovi.

Evropska unija drsi iz krize v krizo, vendar pa ravno danes, ko se svetovni red korenito spreminja, moramo ostati enotni ter ambiciozno in pogumno ukrepati. Delodajalci so rešitev, ne problem, je dejal predsednik skupine delodajalcev Jacek Krawczyk. Brez strahu moramo nadalje razvijati združeno Evropo ter delovati enotno in solidarno. Prav tako moramo brez strahu na glas in jasno povedati, kaj potrebuje gospodarstvo za svoje delovanje.

Razprava se je vrtela okrog dveh vidikov prihodnosti EU, in sicer notranjega trga ter ekonomske in monetarne unije. Prekomerno zakonsko urejanje je za evropska podjetja še vedno izziv. Digitalizacija, ki trenutno poteka v mnogih sektorjih, zahteva korenite spremembe poslovnih modelov za ohranjanje konkurenčnosti. Udeleženci razprave o ekonomski in monetarni uniji so se strinjali, da so reforme ekonomske in monetarne unije, sprejete po krizi, prvi korak v pravo smer, vendar pa so prepočasne in premalo ambiciozne.

Člane skupine delodajalcev je doletela tudi čast, da so se srečali s predsednico španskega parlamenta Ano Pastor, ki so ji predstavili sklepe konference. Dogodek sta skupaj organizirali Španska zveza združenj delodajalcev (CEOE) in skupina delodajalcev Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. (lj)

Kulturna prireditev ob praznovanju 60. obletnice EESO je bila nedvomno edinstvena in nepozabna umetniška predstava, ki je združila različne elemente celotnega spektra kulture in ustvarjalnosti.

V predstavo „Songs of Longing“, ki je nastala v sodelovanju z operno hišo La Monnaie in pod umetniškim vodstvom Airana Berga kot del evropskega leta kulturne dediščine, so bili vključeni deli prihodnjega projekta lokalne skupnosti, ki bo prvič uprizorjen konec junija.

Nastopili so trije umetniški ansambli, ki so s povezovanjem glasbe, plesa in igre poudarili vlogo kulture za sedanjost in prihodnost Evrope, pri tem pa izpostavili glavno sporočilo EU: združena v raznolikosti.

Predstava je tako vključevala tudi več poglavitnih področij delovanja EESO: socialno politiko in družbena vprašanja, gospodarstvo in kulturo.

Na enem odru so skupaj nastopali novi in uveljavljeni poklicni umetniki ter pripadniki bruseljske umetniške scene. Občinstvo so pospremili na potovanje po naši raznoliki kulturni dediščini in mu pri tem prikazali, kako se iz nje napaja sodobna ustvarjalnost, obenem pa prebuja upanje v prihodnost, ki jo skupaj oblikuje celotno človeštvo.

Predstava „Songs of Longing“ je bila uprizorjena v četrtek, 24. maja, v dobro napolnjeni dvorani Albert Hall.

Več informacij je na voljo tu. (ck)