Evangelia Kekeleki: Vsem državam članicam je treba zagotoviti enak dostop do cepljenja in diagnostičnih testov

Med omejitvijo gibanja mi ni bilo posebej težko ostati doma. Kar nekaj opravil je bilo, s katerimi sem odlašala že več let, in dobila sem priložnost, da se jih lotim, kar mi je bilo v veliko veselje. Družinske fotografije in spominki, ki sem jih prinesla iz hiše staršev, so bili vsi pomešani, zato sem jih uredila. To je bilo zelo ganljivo. Zaposlila sem se s hobiji, ki jih pogrešam, kot so ročno delo, peka, kuhanje ter priprava tradicionalnih grških likerjev, džemov in marmelad. Za te stvari običajno nimam časa, ko skušam opraviti vse zahtevne naloge v službi.

Po drugi strani pa sem zelo pogrešala otroke, ki ne živijo več doma. Naš mlajši sin je prihajal pod balkon, da smo se lahko videli od daleč, bilo nam je težko in zavedali smo se, kaj zamujamo. S sinom, ki je v Angliji, sem bila v stiku prek spleta. Čutila sva potrebo, da se vidiva pogosteje kot običajno, četudi le prek spleta.

Občutek imam, da smo se počasi začeli spominjati nekaterih vrednot, ki smo jih že pozabili, kot je solidarnost, pozdrav sosedom, ki jih ponavadi pozabimo pozdraviti, nasmeh z balkona nekomu, ki gre po ulici. Ob pandemiji so se prebudili pozabljeni občutki. Pozabili smo na hvaležnost, na zdravje gledamo kot na nekaj samoumevnega. V letu 2020 si nikoli ne bi mogli predstavljati, da bi virus povzročil tako škodo, da bi nam vzel naše bližnje, da bi bila v sosednji državi tako visoka stopnja umrljivosti in da bi bilo toliko žrtev. To spremeni človekovo razmišljanje in ga spodbudi, da se poglobi v temeljne življenjske vrednote.

Pandemija nas je, kar je dobrodošlo, opozorila tudi na izreden pomen znanosti v našem življenju. Začeti je treba razpravo o tem, katere države so bile najbolj prizadete in zakaj, ter preučiti vlogo populizma in teorij zarote v teh državah, da gibanja proti cepljenju niti ne omenjam. Sprejemanje znanosti in zaupanje vanjo med politiki in javnostjo sta zaščitila nekatere države, med njimi tudi Grčijo. Mislim, da moramo začeti tudi razpravo o vlogi cerkve, medijev in pomembnih javnih osebnosti med pandemijo.

Zelo pomembno je, da se je v vseh državah pokazal pomen nacionalnih zdravstvenih sistemov, saj se je v zadnjem času po globalizaciji in osredotočanju družbe na ustvarjanje bogastva izkazalo, da nekaterih storitev ni mogoče izvajati s pristopom, ki temelji na dobičku. Nacionalne zdravstvene sisteme smo zapostavili, sedaj pa razumemo, kako morajo delovati ne le v času epidemije, temveč ves čas.
Ogromno dolgujemo tistim, ki so bili v prvih bojnih vrstah navkljub vsem težavam, s katerimi so se soočali nacionalni zdravstveni sistemi.

Rada bi dodala nekaj besed tudi o potrošnikih. V številnih državah članicah je zaradi pandemije žal prišlo do poslabšanja standardov varstva potrošnikov, zlasti potnikov. Čeprav je pristojni komisar EU državam članicam izdal priporočilo, naj začasno ne preklicujejo zakonodaje, ki varuje potrošnike v zvezi z leti, turističnimi paketi in prevozi, so mnoge države članice to zakonodajo žal začasno prenehale izvajati. Namesto da bi ob odpovedih dobili povrnjene stroške, prejemamo kupone, ki so veljavni od 12 do 18 mesecev in nimajo jamstva v primeru stečaja podjetij. Če kuponov ne bomo uporabili v tem roku, bomo lahko dobili denar nazaj. Na ta način se potovalne agencije brezobrestno zadolžujejo na račun potrošnikov, ki jih je pandemija prav tako prizadela. Poznam ljudi, ki ne potrebujejo kuponov, saj jih v naslednjih 12 do 18 mesecih v nobenem primeru ne bodo uporabili (tak primer so končni izleti dijakov, ki letos zaključujejo srednjo šolo). Vendar pa bodo starši teh otrok za 12 do 18 mesecev nudili brezobrestno posojilo vsem, ki sodelujejo pri organizaciji teh potovanj. Takšno kršenje pravic potrošnikov ni sprejemljivo.

Poleg tega živimo v digitalni dobi in vsi delamo od doma ter veliko več uporabljamo internet, zaradi česar prihaja do veliko več primerov spletnih zlorab in veliko večjega širjenja lažnih novic, med njimi domnevnih zarot.

Po drugi strani morajo delavci tudi pri delu na daljavo uživati pridobljene pravice. Preučiti je treba tudi vprašanje, kako se izračunava uspešnost zaposlenih, ki delajo na daljavo, in kako jo ocenjevati. V vsakem primeru moramo preučiti tudi delovne odnose pri delu na daljavo.

Drug zelo pomemben parameter, ki ga je EESO že začel uporabljati in kateremu je predsednik EESO Luca Jahier že izrazil svojo podporo na Twitterju, je predlog grškega predsednika vlade o skupni oddaji naročil držav članic za cepiva, terapije, zdravila in diagnostične teste v državah članicah, zato da nobena država članica ne bi ostala brez proizvodov, ki so bistvenega pomena za človeško življenje.

To pobudo mora EESO v celoti podpreti z mnenjem na lastno pobudo, da bi vsem državam članicam zagotovili enak dostop do cepiv, zdravljenja in diagnostike. Ta predlog sem z velikim veseljem predstavila našemu predsedniku Luci Jahierju in Evropski potrošniški organizaciji (BEUC), ki sta ga tudi podprla.