EESO je v oceni usklajenega načrta za umetno inteligenco, ki ga je pripravila Evropska komisija, dejal, da bi moral biti razvoj umetne inteligence v Evropi čim bolj vključujoč. Potrebna je politika, s katero bi zagotovili, da bi civilna družba izkoristila številne prednosti umetne inteligence, hkrati pa čim bolj zmanjšali tveganja, med katerimi je tudi manipulacija demokratičnih procesov.
EESO v mnenju o usklajenem načrtu za umetno inteligenco, ki ga je predlagala Evropska komisija, poudarja, da je treba v politike na področju umetne inteligence vključiti vse družbene akterje, tudi podjetja, delavce in potrošnike. Zato je treba zagotoviti dostopnost podatkov in infrastrukture, razpoložljivost izdelkov, prijaznih za uporabnike, ter dostop do znanj in spretnosti.
Sprejeti bi bilo treba posebne ukrepe, s katerimi bi izboljšali znanja in spretnosti žensk na področju umetne inteligence in spodbudili njihovo zanimanje za delovna mesta in naloge na tem področju, saj poročila kažejo, da ženske zaostajajo za moškimi v poklicih IKT v vseh državah EU (po podatkih Eurostata je bilo leta 2018 od skupno 8,9 milijona oseb v tem sektorju 1,5 milijona žensk).
Izobraževalne sisteme v državah članicah je treba preoblikovati, da bodo mladi Evropejci pripravljeni na svet, ki ga bo prežemala umetna inteligenca. Reformirati je treba učne načrte, od osnovnošolskih pa vse do univerzitetnih, da bi zagotovili trdno znanstveno, tehnološko, inženirsko in matematično podlago ter kritično razmišljanje. To bo prispevalo k pokrivanju povpraševanja po znanjih in spretnostih v Evropi, kjer je bilo po navedbah Komisije leta 2018 nezasedenih 600.000 delovnih mest za digitalne strokovnjake.
Hkrati se bodo morali današnji delavci, ki jim grozi, da bodo izgubili delo, stalno vseživljenjsko izobraževati, da bodo izpopolnili svoja znanja in spretnosti ali se preusposobili za nove naloge, saj umetna inteligenca najverjetneje ne bo povzročila ukinjanja delovnih mest, temveč njihovo preoblikovanje.
EESO meni, da bi morale biti naložbe v izobraževanje in usposabljanje osrednji del nacionalnih strategij za umetno inteligenco, ter poziva, naj se več sredstev EU dodeli za podporo reformam.
Da bi celotna družba izkoristila številne prednosti umetne inteligence, EESO predlaga, naj EU kot vodilni pristop sprejme tridelni okvir za trajnostni razvoj: „Če umetna inteligenca v duhu trajnostnega razvoja koristi družbi z ustvarjanjem gospodarske in družbene blaginje, zdravja in okoljskih koristi, se lahko šteje za dobro,“ tako da je vsesplošna zaskrbljenost odveč, pravi poročevalka za mnenje Kylä-Harakka-Ruonala. (dm)