EESO info

„Med izzivi, ki so pred nami, sta tudi boj proti podnebnim spremembam in zagotavljanje hrane na planetu, na katerem bo kmalu živelo 10 milijard ljudi. Biogospodarstvo, ki zajema proizvodnjo obnovljivih bioloških virov in njihovo predelavo v hrano, krmo in proizvode na biološki osnovi, ima lahko pri tem pomembno vlogo,“ sta dejala Mindaugas Maciulevičius in Udo Hemmerling, poročevalca za mnenje EESO Posodobitev strategije za biogospodarstvo, sprejeto 15. maja.

Trajnostna načela so bistvena za „novo“ biogospodarstvo, naravne vire pa je treba ohraniti, da bi ostali produktivni.

Mala in srednja podjetja imajo v biogospodarstvu pomembno vlogo. Da bi povečali njihov prispevek, potrebujejo boljše svetovanje in dostop do financiranja. Bistveno je vzpostaviti posamezne prožne svetovalne službe, ki bi kmetijsko-živilskim malim in srednjim podjetjem pomagale na začetku dolgoročnih inovativnih projektov. Poleg tega bi lahko imelo sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem pomembno vlogo pri izboljševanju učinkovitosti in spodbujanju izmenjave strokovnega in drugega znanja ter primerov dobre prakse.

Povezave med različnimi območji (med mesti in podeželjem, med podeželskimi območji ter med kopnim in morjem) bi lahko prispevale k trajnostnim vrednostnim verigam in grozdom biogospodarstva, še posebej pa bi srednje- in vzhodnoevropskim državam pomagale, da bi povečale proizvodnjo ter tako spodbudile rast in ustvarjanje delovnih mest, zlasti na podeželju. Območja teh držav so bogata z biomaso zaradi obsežnih dejavnosti na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva, vendar je njen velik potencial premalo izkoriščen. (sma)

EESO meni, da bi moralo dostojanstveno staranje biti temeljna pravica. Evropejci živimo dlje in to je dobra novica. S staranjem pa se pojavljajo novi socialni, gospodarski in zdravstveni izzivi, ki vplivajo tako na starejše kot na njihove družine in družbo. Po mnenju EESO se je to vprašanje predolgo zanemarjalo in vse večje potrebe starejših niso bile predvidene. EESO v mnenju, sprejetem 15. maja, poudarja ogromen potencial starejših za nova delovna mesta in tehnološki napredek.

Med poklici, pri katerih bo v prihodnosti največ novih delovnih mest, so pomočniki na domu, osebni negovalci, negovalci in medicinske sestre. Njihovo znanje in izobrazba sta neločljivo povezana z dobrim počutjem starejših.

„Predlagamo oblikovanje programa minimalnega usposabljanja/izobraževanja medicinskih sester v gerontologiji, oskrbovalcev in negovalcev, ki ne bi bilo zgolj tehnično, temveč bi zajemalo tudi družbene in človeške vidike, da bi omogočili in okrepili mobilnost delavcev in storitev za starejše,“ je dejal Marian Krzaklewski, poročevalec za to mnenje EESO. Usposabljanje bi bilo treba olajšati z uporabo orodij IKT. EESO priporoča tudi vzpostavitev skupnega okvira EU, ki bi vključeval najboljše dele obstoječih programov usposabljanja.

Starejši želijo čim dlje živeti v domačem okolju. Za EESO je bistveno, da se njihove želje upoštevajo, v dialogu z njihovimi družinami in sorodniki. „Izbira pa ne more več biti samo med negovalcem, ki živi pri tebi doma, in domovi za starejše,“ je poudaril soporočevalec Jean-Pierre Haber. „Alternativni objekti že obstajajo in tisti, ki se še bodo zgradili, morajo biti namenjeni lažjemu samostojnemu življenju. Načrtovani morajo biti tako, da ustrezajo profilom ljudi in njihovim morebitnim zdravstvenim težavam.“

EESO se zavzema tudi za večjo uporabo inovacij s področja digitalne tehnologije, tj. telemedicino, senzorje, elektronske zdravstvene kartice in zdravstvene zapise ter tehnologijo za avtomatizacijo doma, ki ne bodo samo povečali samostojnost starejših, ampak bo z njimi nega tudi bolj učinkovita in varna. (sma)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je Evropsko unijo in njene države članice pozval, naj enakost spolov uvrstijo na vrh svoje politične agende, saj ga skrbi, da bi nedavni napadi na pravice žensk v Evropi lahko resno ogrozili napredek pri doseganju enakosti med moškimi in ženskami.

„V tem desetletju smo priča opaznemu načrtnemu nazadovanju na področju enakosti spolov in človekovih pravic. Na številnih področjih, tudi kar zadeva plače, pokojnine in zaposlitvene možnosti, se je napredek pri doseganju enakosti ustavil ali nazadoval,“ je dejala Indre Vareikytė, poročevalka za mnenje EESO o vprašanjih enakosti spolov.

„S sedanjim tempom bo trajalo več kot sto let, da bodo v Evropi ženske dosegle enakost z moškimi, ženske v prihodnosti pa bodo imele manj pravic, kot jih imajo današnje ženske,“ je še dodala.

EESO je pozval EU, naj okrepi svoja prizadevanja in v prihodnjih finančnih okvirih opredeli enakost kot samostojen cilj ter sprejme ambiciozno in zavezujočo petletno strategijo, s katero bo mogoče učinkovito obravnavati vse vidike enakosti spolov.

Pozval je vse države članice, ki še niso ratificirale Istanbulske konvencije, naj o tem znova razmislijo, Komisijo pa zaprosil, naj v opredelitev nezakonitega sovražnega govora doda spletno nadlegovanje in trpinčenje žensk.

Da bi zagotovil enako zastopanost žensk v svojih vrstah, je EESO pozval Svet, naj pregleda svoje smernice za imenovanje članov EESO. Priporočil je, naj države članice pri njihovi izbiri upoštevajo enako zastopanost spolov. Trenutno je med člani EESO 30 % žensk. (ll)

Evropski ekonomsko-socialni odbor države članice EU poziva, naj v skladu s svoboščinami in temeljnimi pravicami EU vzpostavijo ugodno okolje za filantropijo, ter jim priporoča, naj jo priznajo in spodbujajo kot obliko izkazovanja družbene zavezanosti skupnemu dobremu.

V prvem mnenju, ki ga je v celoti posvetil filantropiji, je EESO tudi priporočil, naj bo olajšanje čezmejnega človekoljubnega delovanja prednostna naloga tako EU kot držav članic. Vendar je poudaril, da filantropija ne more zamenjati socialne države in trdnih sistemov socialne zaščite, ki temeljijo na davčni pravičnosti in učinkovitih politikah zaposlovanja. Namesto tega bi jih bilo treba okrepiti in nadalje razviti, s čimer bi se tudi povečala sposobnost človekoljubnih organizacij, da „zapolnijo vrzeli“ in dopolnijo financiranje na nišnih področjih, na katerih ni javne podpore. „V celoti priznavamo dopolnilno in inovativno dodano vrednost, ki jo lahko filantropija prispeva k socialni koheziji s spodbujanjem skupnih vrednot in krepitvijo odpornosti družbe,“ je dejal poročevalec za to mnenje Petru Sorin Dandea. Poudaril je še, da bi moralo človekoljubno delovanje ostati pregledno, kar bi bilo treba spodbujati z varnostnimi ukrepi na nacionalni in evropski ravni. Zbrani podatki kažejo, da se je filantropija v Evropi v zadnjih treh letih močno povečala: letno naj bi bilo v Evropi po previdni oceni za najmanj 87,5 milijarde EUR človekoljubnih prispevkov. (ll)

Enotni trg je evropskim državljanom prinesel številne konkretne koristi, ocenjuje Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v svojem odzivu na oceno Evropske komisije glede stanja na enotnem trgu. Cenovno dostopna letalska potovanja, odprava stroškov gostovanja v mobilnih komunikacijskih omrežjih, večje možnosti zaposlitve na vseevropskem trgu dela, pravice potrošnikov, ki jim zagotavljajo čezmejno varstvo ... Ti dosežki bi lahko bili učinkovito zdravilo proti populizmu, nacionalizmu in protekcionizmu, meni EESO.

Na plenarnem zasedanju 15. maja je EESO sprejel mnenje o sporočilu Komisije Enotni trg v spreminjajočem se svetu – Edinstveno sredstvo, ki potrebuje obnovljeno politično zavezanost, v katerem je Komisija pregledala 25 let obstoja enotnega trga in navedla prihodnje izzive.

Enotni trg je izjemen dosežek, v svojem mnenju ocenjuje EESO, in EU mora zagotoviti, da se državljani zavedajo, da so številne zelo otipljive koristi, ki so jih v zadnjih 25 letih začeli uživati kot potrošniki, podjetniki ali zaposleni, rezultat enotnega trga: po ocenah so te koristi vredne kar 8,5 % BDP EU.

Za evropska podjetja enotni trg pomeni možnosti za rast in razširitev dejavnosti po vsej EU. Na svetovni ravni je Evropa z njim dobila moč trga s 512 milijoni prebivalcev, kar se je nedavno pokazalo pri mednarodnih prizadevanjih za uveljavitev Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Po mnenju EESO bi zavedanje o tem dosežku lahko pomagalo doseči potrebno podporo za prilagoditev enotnega trga digitalnemu času.

Enotni trg mora biti tudi priložnost za ponovno utrditev evropskih vrednot in pravic: „Državljani se morajo vedno zavedati vrednot svobode, gospodarske rasti, demokracije, miru, znanosti in inovacij, politične stabilnosti ter potrošniških in socialnih pravic. Vsem državam članicam in državljanom namreč zagotavljajo napredek in blaginjo,“ je dejal poročevalec za to mnenje Gonçalo Lobo Xavier.

„Enotni trg zadeva vse, zato ima takšno težo,“ dodaja soporočevalec Juan Mendoza Castro. „Boriti se moramo proti grožnjam populizma in nacionalizma, ki naraščata v Evropi, in enotni trg je eno najboljših orodij, ki jih imamo za boj proti njima.“

EESO se v mnenju osredotoča tudi na evropsko politiko konkurence, ki je s pravili o omejevanju državne pomoči in z bojem proti zlorabi prevladujočega položaja spodbudila evropski trg in koristila potrošnikom in podjetjem. Zaradi ostre svetovne konkurence podjetij z oligopolnim ali monopolnim položajem (ki so včasih v državni lasti) pa bi morala EU od svojih trgovinskih partnerjev zahtevati recipročnost, da bi evropska podjetja lažje tekmovala na njihovih tržiščih. (dm)

EESO je v oceni usklajenega načrta za umetno inteligenco, ki ga je pripravila Evropska komisija, dejal, da bi moral biti razvoj umetne inteligence v Evropi čim bolj vključujoč. Potrebna je politika, s katero bi zagotovili, da bi civilna družba izkoristila številne prednosti umetne inteligence, hkrati pa čim bolj zmanjšali tveganja, med katerimi je tudi manipulacija demokratičnih procesov.

EESO v mnenju o usklajenem načrtu za umetno inteligenco, ki ga je predlagala Evropska komisija, poudarja, da je treba v politike na področju umetne inteligence vključiti vse družbene akterje, tudi podjetja, delavce in potrošnike. Zato je treba zagotoviti dostopnost podatkov in infrastrukture, razpoložljivost izdelkov, prijaznih za uporabnike, ter dostop do znanj in spretnosti.

Sprejeti bi bilo treba posebne ukrepe, s katerimi bi izboljšali znanja in spretnosti žensk na področju umetne inteligence in spodbudili njihovo zanimanje za delovna mesta in naloge na tem področju, saj poročila kažejo, da ženske zaostajajo za moškimi v poklicih IKT v vseh državah EU (po podatkih Eurostata je bilo leta 2018 od skupno 8,9 milijona oseb v tem sektorju 1,5 milijona žensk).

Izobraževalne sisteme v državah članicah je treba preoblikovati, da bodo mladi Evropejci pripravljeni na svet, ki ga bo prežemala umetna inteligenca. Reformirati je treba učne načrte, od osnovnošolskih pa vse do univerzitetnih, da bi zagotovili trdno znanstveno, tehnološko, inženirsko in matematično podlago ter kritično razmišljanje. To bo prispevalo k pokrivanju povpraševanja po znanjih in spretnostih v Evropi, kjer je bilo po navedbah Komisije leta 2018 nezasedenih 600.000 delovnih mest za digitalne strokovnjake.

Hkrati se bodo morali današnji delavci, ki jim grozi, da bodo izgubili delo, stalno vseživljenjsko izobraževati, da bodo izpopolnili svoja znanja in spretnosti ali se preusposobili za nove naloge, saj umetna inteligenca najverjetneje ne bo povzročila ukinjanja delovnih mest, temveč njihovo preoblikovanje.

EESO meni, da bi morale biti naložbe v izobraževanje in usposabljanje osrednji del nacionalnih strategij za umetno inteligenco, ter poziva, naj se več sredstev EU dodeli za podporo reformam.

Da bi celotna družba izkoristila številne prednosti umetne inteligence, EESO predlaga, naj EU kot vodilni pristop sprejme tridelni okvir za trajnostni razvoj: „Če umetna inteligenca v duhu trajnostnega razvoja koristi družbi z ustvarjanjem gospodarske in družbene blaginje, zdravja in okoljskih koristi, se lahko šteje za dobro,“ tako da je vsesplošna zaskrbljenost odveč, pravi poročevalka za mnenje Kylä-Harakka-Ruonala. (dm)