Delo, nove oblike dela in delovni pogoji

 Pripravila skupina delojemalcev

Številke, povezane z zaposlenostjo, se v novicah stalno omenjajo. Skoraj tako pomembno kot število ljudi, ki imajo zaposlitev, pa je tudi, pod kakšnimi pogoji so zaposleni. To je še toliko bolj aktualno zaradi najnovejših dogodkov na področju zaposlovanja in vse večjega števila nestandardnih pogodb, pri katerih so bile potrebne celo sodbe Evropskega sodišča, ki je npr. voznike za podjetje Uber razglasilo za zaposlene, ne pa samozaposlene.

Pojem „delovni pogoji“ zajema številne vidike, od plače, delovnega časa, varnosti in zdravja pri delu do ugodnosti, posebnih nalog in tako dalje. Vključuje tudi „poskusno dobo“, ki v nekaterih primerih ne ustreza več svojemu namenu in se z njo zgolj pridobi poceni in prilagodljiva delovna sila. Vseeno je za delavce pomembno, da se s temi pogoji vnaprej seznanijo in jih razumejo – kar ni vedno samoumevno – ter da so o vseh spremembah čimprej obveščeni, kar jim zagotavlja predvidljivost.

Evropska komisija je zato predlagala uredbo, katere namen je oblikovanje skladnega okvira za pravico delavcev do obveščenosti. Njen predlog pa ima nekaj pomanjkljivosti, kot je obseg opredelitve „delavca“. Hiter razvoj trga dela je prinesel paleto različnih „novih oblik dela“, kot so platformni delavci in delavci na podlagi vrednotnice, ki zaradi nestandardnih delovnih pogodb niso vključeni v običajno definicijo zaposlenega.

Seveda to ni omejeno na „nove oblike dela“: nestandardne pogodbe, kot so pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti ter pogodbe za napotene delavce in delavce v gospodinjstvu, obstajajo že dolgo – delovni pogoji so povečini precej nepredvidljivi in v praksi pomenijo precejšnjo neusklajenost poklicnega in zasebnega življenja. Predvidljivost dela pa omogoča tudi uskladitev poklicnega življenja in študija ali dodatno delo s skrajšanim delovnim časom.

V vseh teh primerih so kolektivna pogajanja tista, s katerimi je mogoče doseči ustrezne delovne pogoje, zato je dobro, da je v uredbi to omenjeno. Ker so „prožni“ pogoji, ki jih prinašajo vse bolj razširjene nove oblike dela, vse pogostejši, so potrebne nove vključujoče opredelitve delojemalcev in delodajalcev: le tako bomo zagotovili, da nove oblike dela ne bodo zgolj zaobšle strogih pravil v zvezi z delojemalci in da nova stvarnost (kot je vseživljenjsko učenje in z njim povezano usposabljanje, ki ga plača delodajalec) ne bo pomenila dodatnega bremena za delojemalce.