Vključevanje Zahodnega Balkana mora ostati ena od glavnih prednostnih nalog EU

Širitev EU, zlasti pa širjenje njenih demokratičnih vrednot in pravnih norm na Zahodni Balkan, je v interesu držav v regiji in EU, trdi Evropski ekonomsko-socialni odbor v mnenju Ekonomska in socialna kohezija ter vključevanje Zahodnega Balkana v EU – izzivi in prednostne naloge, ki je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju 19. aprila.

Bistveno je, da pristop Zahodnega Balkana k EU ostane ena od prednostnih nalog EU,“ je prepričan poročevalec Andrej Zorko. „Uveljavljanje evropskih vrednot v tej regiji jamči varnost in stabilnost regije, krepi družbeno-gospodarski razvoj ter demokracijo in pravno državo. Hkrati to pomeni stabilnost in varnost za EU. Zelo pomembno je, da ima civilna družba, tudi socialni partnerji, ključno vlogo v tem procesu.“

Zahodnobalkanske države se srečujejo s problemi, kot so korupcija, organizirani kriminal, na splošno šibke državne institucije in pravna država ter diskriminacija manjšin. Kljub gospodarski rasti je šest držav v regiji še vedno med najbolj revnimi v Evropi. Po ocenah bo za popolno konvergenco z življenjskim standardom v EU morebiti potrebnih celo štirideset let. Zato je EESO prepričan, da bi morala Evropska komisija izoblikovati konkretne programe, ki bi tem državam omogočali hitrejše doseganje socialne in ekonomske konvergence.

EESO ugotavlja, da pristopni proces ostaja glavno gibalo reform v državah Zahodnega Balkana,“ ugotavlja soporočevalec Dimitris Dimitriadis. „EESO poleg tega poudarja, da se njihovim gospodarskim in družbenim posledicam namenja premalo pozornosti glede na velike razlike v ravni ekonomske in socialne varnosti prebivalstva med državami članicami EU in kandidatkami za članstvo. Zato priporoča, da se pri presoji izpolnjevanja meril za članstvo v EU upošteva socialna, ekonomska in teritorialna kohezija.“ (sg)