Vseživljenjsko učenje potrebuje več javnega financiranja

Države članice EU bi morale povečati javne naložbe v vseživljenjsko učenje s posebnim poudarkom na izobraževanju odraslih in nameniti več sredstev za učenje v neformalnem in priložnostnem okolju, v katerem lahko učenci razvijejo mehkejše veščine, kot so kritično razmišljanje in timsko delo, ali značajske lastnosti, kot so vodstvene sposobnosti in radovednost.

Vse bolj postaja očitno, da bodo ljudje za prilagajanje na učinek svetovnega digitalnega in tehnološkega napredka poleg osnovne pismenosti ter digitalnih veščin in znanja potrebovali tudi mehke veščine. Zaradi omenjenega napredka se svet dela ter znanja in spretnosti številnih poklicev trenutno spreminjajo tako hitro, da je pogosto težko predvideti, kakšna znanja in spretnosti bodo potrebna v prihodnosti.

To je bilo poudarjeno v raziskovalnem mnenju EESO, za katerega je zaprosilo hrvaško predsedstvo EU. V mnenju so države članice EU tudi pozvane, naj namenijo sredstva za stalno izpopolnjevanje in prekvalificiranje najranljivejših skupin v družbi, da bi vsi, brez razlikovanja, pridobili nove spretnosti, prilagojene novim delovnim mestom v prihodnosti.

Po besedah poročevalke za mnenje Tatjane Babrauskienė je pandemija COVID-19 jasno pokazala, da bi lahko učenje hitro prilagodili spremenjenim okoliščinam: „Ko se bomo vrnili v „normalno“ življenje, bi morala družba izkoristiti svoje izkušnje iz e-učenja in še naprej razvijati tovrstne pristope ter znanja in spretnosti. Za to bi bilo treba zagotoviti zadostne naložbe, da bi bili vključeni in imeli koristi od tega vsi učenci, ne glede na njihov socialni položaj.“

Soporočevalec Pavel Trantina je poudaril, da je pomembno v politike izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja vključiti različna učna okolja, da bi tako podpirali individualen in edinstven potencial učencev. EESO je pozval EU in nacionalne organe, naj te predloge obravnavajo in jih finančno podprejo. (ll)