EESO info

Približno 800 000 državljanov EU z duševnimi boleznimi ali motnjami v duševnem razvoju na volitvah ne bo moglo glasovati zaradi nacionalnih predpisov, ki veljajo v 16 državah članicah. Poleg tega se več milijonov volivcev ne bo udeležilo volitev zaradi tehničnih ovir na voliščih, kjer niso upoštevane potrebe, ki izhajajo iz različnih vrst invalidnosti, je v poročilu ugotovil EESO.

Informativno poročilo EESO z naslovom Pravica invalidov do udeležbe na volitvah v Evropski parlament, ki je bilo objavljeno marca, je razkrilo, da kljub številnim pravno zavezujočim dokumentom, ki varujejo pravice teh oseb v EU, doslej še niti ena država članica ni poskrbela, da bi bile volitve dostopne vsem.

„To poročilo kaže temno stran Evrope oziroma stvarnost, ki je močno oddaljena od naših pričakovanj,“ je dejal avtor poročila Krzysztof Pater, ki je poročilo napisal na podlagi anket, izvedenih v dveh letih v vseh državah članicah EU razen Združenega kraljestva.

V devetih državah osebe z duševno boleznijo samodejno izgubijo volilno pravico, če jim je dodeljen skrbnik. Sedem nacionalnih zakonodaj predpisuje, da o tem, ali je nekdo sposoben glasovati, za vsak primer posebej odloči sodišče ali zdravniški odbor.

V kar 18 državah članicah slepi volivci nimajo možnosti za samostojno glasovanje. V osmih državah pa glasovnice ne bo mogel oddati nihče, ki je fizično nezmožen priti na volišče.

Iz poročila pa vendarle izhaja nekaj upanja, saj je v njem navedenih 200 primerov dobre prakse in pozitivnih rešitev iz vseh držav članic EU. (ll)

EESO info se je pogovarjal s članom EESO Krzysztofom Paterjem o njegovem poročilu o pravici invalidov do udeležbe na volitvah v Evropski parlament

EESO info: Kaj vas je spodbudilo k pripravi poročila?

Krzysztof Pater: Institucije Evropske unije v svojih programskih dokumentih, političnih izjavah ali zakonodajnih pobudah pogosto izražajo zaskrbljenost glede temeljnih pravic raznih družbenih skupin v EU. Po našem mnenju so lahko pravne rešitve, ki so že na voljo v EU, zgled za države v drugih delih sveta. Mnogi politiki se zato nagibajo k samovšečnosti in menijo, da je naša demokracija skoraj idealna.

S takšnim pristopom se ne strinjam. Po mojem mnenju je treba na tem področju še zelo veliko storiti. Ena od prvih nalog mora biti, da se invalidom zagotovita resnična in aktivna volilna pravica ter možnost, da glasujejo. Prepričan sem, da družba, ki sprejema stanje, v katerem so invalidi zaradi veljavnih predpisov prikrajšani za pravico do glasovanja, nikoli ne bo pripravljena popolnoma sprejeti pravic drugih diskriminiranih skupin. Med pripravo poročila sem želel predvsem opozoriti na ovire pri uveljavljanju pravice do glasovanja, ki so velike. Hkrati pa sem želel predstaviti tudi pozitivne primere iz nekaterih držav, ki ponazarjajo njihov pristop k pravici invalidov do udeležbe na volitvah.

Kaj ste želeli doseči s poročilom? Ste že prejeli kakršne koli odzive nanj?

Poročilo prikazuje žalostno realnost in je potrdilo tisto, kar je nekaterim ljudem znano že dolgo. Toda hkrati opisuje tudi veliko pozitivnih primerov. Za organizacije, ki se v državah članicah ukvarjajo s pravicami invalidov ali človekovimi pravicami na splošno, je edinstveni priročnik, ki nakazuje možen razvoj v posameznih državah članicah. Primer rušenja ovir je odločitev nemškega ustavnega sodišča, ki je bila sprejeta mesec dni po objavi poročila EESO in invalidom omogoča udeležbo na volitvah v Evropski parlament leta 2019.

Poročilo EESO je bilo poslano mnogim institucijam, odgovornim za izvedbo volitev v državah članicah, in jim bo omogočilo primerjati prilagojene ureditve za invalide z rešitvami v drugih državah, da bodo lahko sprejele nujne zakonodajne pobude.

Torej se bo lahko naslednjih volitev v Evropski parlament leta 2024 udeležila večina invalidov, ki ima volilno pravico?

Obstajata dva načina za spremembo sedanjega stanja. Prvi je, da se spremenijo pravila, ki urejajo volitve v Evropski parlament. Če lahko EU zahteva, da imajo državljani, ki živijo v drugi državi članici, pravico do glasovanja na volitvah v Evropski parlament, je mogoče tudi sprejeti predpise, v skladu s katerimi mora biti vsem invalidnim državljanom od volitev leta 2024 dalje zagotovljena pravica do glasovanja. Če bodo takšni predpisi sprejeti, potem lahko pričakujemo podobne spremembe tudi pri nacionalnih ali lokalnih volitvah, ki jih uvedejo države članice same. Drugi, počasnejši način za spremembo sedanjih razmer so zakonodajne spremembe na ravni držav članic. Tudi z njimi je mogoče bistveno izboljšati uveljavljanje pravice invalidov do glasovanja na prihodnjih volitvah v Evropski parlament.

Predsednik Jahier bo načrt predstavil 9. maja v Sibiuu

Evropska unija se mora približati svojim državljanom in postati vodilna v svetu na področju trajnostnega razvoja, meni EESO v ambicioznem mnenju o prihodnosti EU. Odbor poziva k novi strategiji EU, ki bo temeljila na celostnem in medsektorskem pristopu, osredotočenem na potrebe Evropejcev in trajnostni razvoj, ter predlaga politična priporočila, ki zajemajo enajst prednostnih nalog. Nova krovna strategija za izvajanje Agende 2030 mora temeljiti na ambicioznem proračunu EU.

Politična priporočila EESO se nanašajo na enajst prednostnih nalog, med katerimi je tudi področje upravljanja. Pri tej prednostni nalogi EESO predlaga, da bi bile vse notranje in zunanje politike EU skladne s cilji trajnostnega razvoja ter bi upoštevale načeli učinkovitosti in sorazmernosti.

Pri prednostni nalogi Evropa državljanov se EESO zavzema, da bi še naprej izvajali ukrepe, s katerimi bi dodatno okrepili državljansko udeležbo pri oblikovanju politike EU. Državljanom bi se tako povrnilo zaupanje v evropsko povezovanje, ki bi bilo zopet deležno njihove podpore.

V novi strategiji bi morala biti prednostna naloga tudi okrepljeno obveščanje o politiki EU. Izčrpne, verodostojne in aktualne informacije bi lahko prispevale k ozaveščanju državljanov o dosežkih EU in pomenu skupnega delovanja.

V skladu s političnimi priporočili pri prednostni nalogi, povezani s trajnostnim razvojem, bi morala prihodnja strategija pomagati EU, da bi izpolnila svoje mednarodne zaveze glede podnebja, biotske raznovrstnosti in vode. Najmanj, kar bi morala zagotoviti, je popolno in takojšnje izvajanje Pariškega sporazuma, pospešiti pa bi morala tudi pravičen in trajnostni prehod na visoko raven oskrbe z energijo iz obnovljivih virov.

Enajst prednostnih nalog vključuje tudi močno socialno razsežnost, ki naj bi povečala konvergenco v EU, na primer z izboljšanjem in povečanjem naložb v vse izobraževalne sisteme. Med cilji bi moral biti tudi razvoj skupnega, celovitega in uravnoteženega pristopa k migracijski politiki.

Na koncu je treba omeniti še evropska podjetja, ki morajo okrepiti svojo vlogo v svetu na področju trajnostnega razvoja. Trajnostna podjetja bi se lahko uspešno kosala s spremembami, ki jih prinaša digitalna preobrazba, ter ostala gonilo inovacij in ustvarjalnosti. Trajnostno gospodarstvo vključuje prosto in pravično trgovino, posebna pravila za javne dobrine in storitve ter pravično obdavčitev.

Predsednik EESO Luca Jahier bo načrt EESO za prihodnost Evrope predstavil na konferenci na to temo, ki bo pod geslom Prihodnost Evrope – perspektive sočasnega razvoja potekala na vrhu 9. maja v Sibiuu.

Kratek povzetek načrta EESO za prihodnost Evrope lahko najdete na: europa.eu/!wY47tn. (jk)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je izrazil dobrodošlico Sebastianu Reimerju in Michaelu Laubschu, pobudnikoma in organizatorjema evropske državljanske pobude Ustavimo ekstremizem, za katero je bilo zbranih približno 1,6 milijona podpisov, ki jih morajo potrditi še države članice.

Predsednik EESO Luca Jahier je v uvodnem govoru znova potrdil zavezanost Odbora – ki se je porodila na zelo konkreten način ob vsakoletnem dnevu evropske državljanske pobude (glej spodnji članek) –, da si nenehno prizadeva za izboljšanje tega instrumenta. Evropska državljanska pobuda mora postati uporabnikom prijaznejša in zagotoviti je treba, da bo imela resničen učinek. Prizadevanja so končno obrodila sadove.

Po besedah Michaela Laubscha so organizatorji pobude Ustavimo ekstremizem želeli ljudi izvleči iz njihove „naveličanosti EU“ ter politiko, institucije in ljudi v EU združiti v razpravi o tem, kako se ekstremizmu zoperstaviti. „Sovraštvo začenja razkrajati našo družbo. Znova moramo izraziti podporo našim temeljnim pravicam, predvsem zagotoviti podporo javnosti.“

„Ni dovolj, da se borimopreprečiti To pa se začne že v šolah, z osveščanjem mladih, da ne bodo dovzetni za ekstremistični diskurz, ko se bodo srečali z njim, zlasti na spletnih družbenih platformah. Poleg tega moramo obravnavati družbeno-gospodarske probleme, ki vodijo v izključenost in odtujitev,“ je povedal Oliver Röpke, predsednik skupine delojemalcev v EESO.

Podobno stališče je izrazil Gonçalo Lobo Xavier (skupina delodajalcev), ki je dejal: „Zaščititi moramo evropski model. Svoboda je neodtujljiva pravica, ki jo z vsem srcem podpiramo. Ne gre le za sprejemanje zakonov; spoštovati moramo tudi izbiro in svobodo vsakega posameznika na podlagi naših temeljnih pravic in vrednot.“

Cillian Lohan (skupina Raznolikost Evrope) pa je na koncu dodal: „Pomembno je raziskati vzroke za ekstremizem in porast populizma v EU. Stvarnost, kot jo občutijo ljudje, je precej drugačna od stališč tistih, ki so na oblasti, kar povzroča velik razkorak med oblastjo in državljani.“ (sma)

EESO je na marčevskem plenarnem zasedanju sprejel mnenje, v katerem je predstavil globalno strategijo za utrjevanje miru pod vodstvom EU. Ta med drugim predvideva oblikovanje t. i. Poti belega goloba, poti miru od Severne Irske do Nikozije, spodbujanje dialoga in sprave ter preprečevanje konfliktov.

Zdaj je čas, da EU, največji mirovni projekt v sodobni zgodovini, postane vodilna na svetu pri gradnji miru v Evropi in drugod. To je glavno sporočilo mnenja Pot belega goloba – predlog globalne strategije za utrjevanje miru pod vodstvom EU, ki ga je na lastno pobudo sprejel EESO. Kot navaja poročevalka Jane Morrice, ima EU „moralno obveznost, neodvisno od geopolitičnih in gospodarskih interesov, da zaščiti življenja nedolžnih žrtev, ujetih v konfliktih, zlasti otrok“.

EESO poziva EU, naj oblikuje in financira novo globalno strategijo za utrjevanje miru, katere glavni element bi bila Pot belega goloba, tj. 5000-kilometrska pot miru po Evropi, ki bi se raztezala od Severne Irske do Nikozije, glavnega mesta Cipra. Vodila bi po stopinjah irskega romarja iz 6. stoletja Kolumbana, ki je romal od Irske do Italije in ga je ustanovni oče EU Robert Schuman opisal kot „zavetnika vseh tistih, ki si prizadevajo zgraditi združeno Evropo“.

Pobuda zajema tudi ustanovitev evropskih centrov za mir in spravo na Severnem Irskem in v Nikoziji ter učnih središč, ki bi povezovala strateške kraje vzdolž Poti belega goloba, pa tudi priznanje simbola belega goloba s strani EU kot zaščitnega znaka za vse njene mirovne projekte. (dgf)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na marčevskem plenarnem zasedanju sprejel mnenje o skupnem sporočilu Komisije in visokega predstavnika EU z naslovom Povezovanje Evrope in Azije – gradniki strategije EU, objavljenem septembra 2018. EESO meni, da je bila s tem sporočilom zamujena pomembna priložnost in da ima sporočilo precej velikih strateških pomanjkljivosti, da je bilo zastavljeno premalo ambiciozno in da v njem ni nobene prave vizije razvoja odnosov in povezljivosti EU z Azijo.  

EESO meni, da ključne gospodarske in geopolitične razmere niso bile upoštevane in da ni bila jasno prepoznana velika raznolikost ali kompleksnost Azije. Z veliko zaskrbljenostjo opozarja na najmanj 17 področij, kjer so le obrobno, če sploh, obravnavane nedavne in zelo pomembne spremembe, ki vplivajo tako na EU kot na Azijo.

Ena od pomanjkljivosti, ki so navedene v mnenju, je ta, da ni omembe kitajske pobude En pas, ena pot (Belt and Road Initiative). Gre za razvojno strategijo, ki jo je sprejela kitajska vlada in ki jasno kaže na željo Kitajske, da bi imela večjo vlogo na globalni ravni in da bi razširila svoj vpliv. Po mnenju EESO je izredno pomembno, da se EU uradno odzove na to pobudo.

EESO obžaluje, da v sporočilu ni omenjen civilnodružbeni dialog, ki poteka med EU in Azijo, zlasti ne osrednji organi civilne družbe za spremljanje, ki so bili vzpostavljeni v okviru teh pomembnih trgovinskih sporazumov. Kot je dejal poročevalec za mnenje Jonathan Peel, univerzalne rešitve ni, prav tako položaja v EU ni mogoče enostavno preslikati na Azijo. Poročevalec tudi pravi, da „mora EU storiti več, da bi pritegnila ljudi iz Azije“, in da je v sporočilu povedanega zelo malo o človekovih pravicah, pravni državi, dobrem upravljanju in demokratizaciji. (dgf)