Novi proračun EU: Unija, ki si prizadeva za manj?

Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Ob še naprej navzoči grožnji koronavirusa in begunski krizi – ta človeška drama se sedaj odvija na meji med Turčijo in Grčijo – je še enkrat postalo jasno, kako nujen je skupni evropski pristop pri vprašanjih, ki močno presegajo zmogljivosti posameznih držav članic. Sedaj je bolj kot kdaj prej nujno, da se evropske institucije ne samo dogovorijo o ukrepih in strategijah na evropski ravni, ampak da te pobude tudi podprejo s sredstvi, kar je bistveno.

Moto nove sestave Evropske komisije, ki si je zastavila velike socialne, okoljske in politične cilje, je „Bolj ambiciozna Unija“. S predlogi, kot sta minimalna plača v EU in evropski zeleni dogovor, se želi povrnitvi zaupanje javnosti v Unijo, obravnavati pereča vprašanja in zagotoviti, da se industrijski ter zeleni prehod izvedeta na najbolj trajnosten način z družbenega, gospodarskega in okoljskega vidika. Za dosego teh ciljev je Evropski parlament v skladu s priporočili EESO in Odbora regij predlagal, naj države članice v proračun prispevajo 1,3 % svojega BND. 

Vendar so bile te številke, ki sicer predstavljajo skrajni minimum, potreben za uresničitev programa, v pogajanjih na Svetu okleščene: nekatere države članice skušajo večletni finančni okvir zmanjšati na 1 % BND držav članic, kar je precej manj tudi od skromnega predloga Komisije, tj. 1,11 % BND. To najbrž pomeni krčenje sredstev za ukrepe kohezijske politike za več kot 12 %, za skupno kmetijsko politiko pa za 14 %. Posledično bi novi, ambiciozni cilji dejansko ostali brez vsebine.

S predlaganim zmanjševanjem večletnega finančnega okvira bi lahko evropski zeleni dogovor postal neučinkovit in bila ogrožena temeljna kohezijska prizadevanja EU, Unija in njene države članice pa bi postale nemočne pri soočanju s skupnimi izzivi. Evropski parlament mora bolj kot kdajkoli prej vztrajati pri svojem stališču, države članice pa ne smejo pozabiti, da predstavlja Evropska unija več kot zgolj proračun. Ker se v tujini množijo izzivi in igra populizem na karto neenakosti, poskusi nekaterih tradicionalnih strank, da bi v Evropi prevzele vlogo zmernih evroskeptikov, ne bodo koristili nikomur. (prp)