Dan evropske državljanske pobude 2020: aktivisti pozivajo k obsežni udeležbi javnosti na konferenci o prihodnosti Evrope

Aktivisti, ki so se 25. februarja udeležili dneva evropske državljanske pobude 2020, so na podlagi svojih preteklih izkušenj pri organizaciji evropskih državljanskih pobud posvarili pred tem, da bi ljudi vprašali, kakšne Evrope si želijo, nato pa njihovih želja ne bi upoštevali.

Pojasnili so, da so organizatorje evropske državljanske pobude prve generacije zelo zaznamovala razočaranja, s katerimi so se srečevali, ko so šli skozi zapleten postopek evropske državljanske pobude (prijava pobude, ki ji sledijo zbiranje, preverjanje in potrjevanje enega milijona izjav o podpori), nato pa jim je bilo rečeno, da ne bodo v zvezi z njo sprejeti nobeni ukrepi.

Nova, poenostavljena pravila, ki veljajo od 1. januarja, ter ustreznejša podpora organizatorjem, kot je preoblikovani forum evropske državljanske pobude, so aktivistom dali nov zalet – prijavljenih je bilo kar 16 novih pobud. Predstavniki mnogih izmed njih so na dogodku aktivno zbirali podpise.

Omenjene napake pri organizaciji konference o prihodnosti Evrope ne smemo ponoviti.

Vse več ljudi želi imeti besedo ne le pri določanju prednostnih usmeritev EU, temveč tudi pri samem odločanju; te zahteve ni več mogoče ignorirati.

Kot je pokazala anketa, ki so jo opravili na dogodku, je velika večina udeležencev menila, da mora mnenje državljanov nujno imeti resničen vpliv na odločanje v EU, ki ne bo omejen le na volitve.

67 % vprašanih je menilo, da bi morala biti državljanska udeležba na evropski ravni vedno jasno povezava z uradnim postopkom odločanja.

69 % se jih je strinjalo, da konference, kot je ta o prihodnosti Evrope, ne bi smele biti enkratni dogodki, temveč bi morale potekati redno, slediti pa bi jim morali ustrezni nadaljnji ukrepi.

71 % jih je dejalo, da bi morala biti poleg konference na pobudo državljanov ustanovljena konvencija, ki bi preučila možnosti za prihodnjo državljansko udeležbo in demokratične reforme. Začeti in zaključiti bi jo bilo treba z referendumom na ravni EU.

Nadalje je 85 % vprašanih menilo, da bi bilo treba evropskim državljanskim pobudam, ki so v teku, nameniti vidno mesto na spletni večjezični platformi, ki jo bo Evropska komisija vzpostavila kot vir informacij za tiste, ki želijo izvedeti več o konferenci.

Živahno razpravo je sprožila vloga digitalnih tehnologij v prihodnosti demokracije in še posebej v okviru konference o prihodnosti Evrope.

Predsednik EESO Luca Jahier je znova poudaril trajni pomen predstavniške demokracije in posredniških organov, hkrati pa dejal, da si EESO že več let neumorno prizadeva za uspeh evropske državljanske pobude, ki jo vidi kot dragoceno dopolnilo predstavniški demokraciji.

Podpredsednica Evropske komisije za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica, ki je pristojna za organizacijo konference o prihodnosti Evrope, je poudarila, da Komisija izrecno zagovarja odprto, vendar ustrezno regulirano tehnologijo, podpira njen demokratični potencial (odprtost, odzivnost, preglednost in razpoložljivost) ter se bori proti nevarnostim (manipulacija in nezadostna varnost podatkov).

Rezultati ankete, ki sicer ne odražajo stališč EESO, temveč udeležencev dneva evropske državljanske pobude, ter podrobne informacije o dogodku so vam na voljo tukaj. (dm)