EESO info

Aktivisti, ki so se 25. februarja udeležili dneva evropske državljanske pobude 2020, so na podlagi svojih preteklih izkušenj pri organizaciji evropskih državljanskih pobud posvarili pred tem, da bi ljudi vprašali, kakšne Evrope si želijo, nato pa njihovih želja ne bi upoštevali.

Pojasnili so, da so organizatorje evropske državljanske pobude prve generacije zelo zaznamovala razočaranja, s katerimi so se srečevali, ko so šli skozi zapleten postopek evropske državljanske pobude (prijava pobude, ki ji sledijo zbiranje, preverjanje in potrjevanje enega milijona izjav o podpori), nato pa jim je bilo rečeno, da ne bodo v zvezi z njo sprejeti nobeni ukrepi.

Nova, poenostavljena pravila, ki veljajo od 1. januarja, ter ustreznejša podpora organizatorjem, kot je preoblikovani forum evropske državljanske pobude, so aktivistom dali nov zalet – prijavljenih je bilo kar 16 novih pobud. Predstavniki mnogih izmed njih so na dogodku aktivno zbirali podpise.

Omenjene napake pri organizaciji konference o prihodnosti Evrope ne smemo ponoviti.

Vse več ljudi želi imeti besedo ne le pri določanju prednostnih usmeritev EU, temveč tudi pri samem odločanju; te zahteve ni več mogoče ignorirati.

Kot je pokazala anketa, ki so jo opravili na dogodku, je velika večina udeležencev menila, da mora mnenje državljanov nujno imeti resničen vpliv na odločanje v EU, ki ne bo omejen le na volitve.

67 % vprašanih je menilo, da bi morala biti državljanska udeležba na evropski ravni vedno jasno povezava z uradnim postopkom odločanja.

69 % se jih je strinjalo, da konference, kot je ta o prihodnosti Evrope, ne bi smele biti enkratni dogodki, temveč bi morale potekati redno, slediti pa bi jim morali ustrezni nadaljnji ukrepi.

71 % jih je dejalo, da bi morala biti poleg konference na pobudo državljanov ustanovljena konvencija, ki bi preučila možnosti za prihodnjo državljansko udeležbo in demokratične reforme. Začeti in zaključiti bi jo bilo treba z referendumom na ravni EU.

Nadalje je 85 % vprašanih menilo, da bi bilo treba evropskim državljanskim pobudam, ki so v teku, nameniti vidno mesto na spletni večjezični platformi, ki jo bo Evropska komisija vzpostavila kot vir informacij za tiste, ki želijo izvedeti več o konferenci.

Živahno razpravo je sprožila vloga digitalnih tehnologij v prihodnosti demokracije in še posebej v okviru konference o prihodnosti Evrope.

Predsednik EESO Luca Jahier je znova poudaril trajni pomen predstavniške demokracije in posredniških organov, hkrati pa dejal, da si EESO že več let neumorno prizadeva za uspeh evropske državljanske pobude, ki jo vidi kot dragoceno dopolnilo predstavniški demokraciji.

Podpredsednica Evropske komisije za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica, ki je pristojna za organizacijo konference o prihodnosti Evrope, je poudarila, da Komisija izrecno zagovarja odprto, vendar ustrezno regulirano tehnologijo, podpira njen demokratični potencial (odprtost, odzivnost, preglednost in razpoložljivost) ter se bori proti nevarnostim (manipulacija in nezadostna varnost podatkov).

Rezultati ankete, ki sicer ne odražajo stališč EESO, temveč udeležencev dneva evropske državljanske pobude, ter podrobne informacije o dogodku so vam na voljo tukaj. (dm)

EESO je znova odločno pozval, naj večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 znaša 1,3 % bruto nacionalnega dohodka EU-27. Odbor k temu poziva v odločilni fazi dogovarjanja o naslednjem dolgoročnem proračunu EU, ko se Evropski svet še vedno pogaja o svojem stališču.

Člani EESO so na februarski seji strokovne skupine ECO, na kateri so s predsednikom odbora Evropskega parlamenta za proračun Johanom Van Overtveldtom razpravljali o poteku pogajanj o večletnem finančnem okviru, pozvali Parlament, naj se zavzame za ambiciozen proračun EU. Evropska unija mora glede na trenutno geopolitično in gospodarsko negotovost, svetovne megatrende, družbene spremembe in novi evropski zeleni dogovor sprejeti močan proračun, ki bo skladen z njenimi namerami.

Predsednik strokovne skupine ECO Stefano Palmieri je dejal: „Bistveno je, da imamo za obdobje po letu 2020 na voljo jasen večletni finančni okvir, s katerim bomo kos novim izzivom EU, ki so novi zeleni dogovor, spremembe, ki jih prinaša digitalno gospodarstvo, in pomen ohranitve učinkovite kohezijske politike.“

Člani EESO so menili, da EU še posebno zdaj potrebuje verodostojen in ambiciozen novi proračun, da bo lahko izpolnila pričakovanja ljudi.

Gostujoči govornik Van Overtveldt je dejal, da ni jasno, kako enoten bo Parlament glede podpore 1,3 % BND med pogajanji s Svetom: „Brez dvoma lahko rečem, da ima Evropski parlament trdno namero odločno se pogajati o tem, kakšna naj bi bila končna kompromisna rešitev.“ Ne glede na to bo Parlament vztrajal pri rezervnem načrtu, saj ni mogoče izključiti možnosti, da do 1. januarja 2021 dogovor ne bo dosežen, to pa bi pomenilo, da se novi programi ne bi mogli začeti pravočasno izvajati.

Govorniki so voditelje držav in vlad tudi pozvali, naj v okviru Evropskega sveta čimprej dosežejo dogovor, ki bi ga lahko podprl tudi Evropski parlament.

Preberite mnenje EESO o tej temi. (jk)

EESO bo podprl prizadevanja Komisije, da bi z ustreznimi ukrepi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost in postavili trajnost v središče naše individualne in kolektivne odgovornosti. Predsednik EESO Luca Jahier je na plenarnem zasedanju 20. februarja 2020 v Bruslju podprl letošnji delovni program Evropske komisije in njegov poudarek na trajnostnem razvoju za bolj zeleno Evropo.

V razpravi, v kateri je sodeloval podpredsednik Evropske komisije za medinstitucionalne odnose in predvidevanje Maroš Šefčovič, je Luca Jahier v imenu EESO pozdravil dinamiko prvega delovnega programa nove Komisije, ki vsebuje smernice za prehod na pravično, podnebno nevtralno in digitalno Evropo. „V celoti podpiramo evropski zeleni dogovor kot eno glavnih gonil sprememb. Zato bi bil EESO pripravljen vzpostaviti stalen dialog o trajnostnem razvoju,“ je dejal.

Maroš Šefčovič je z zadovoljstvom ugotovil, da se glavne prednostne naloge delovnega programa Komisije za leto 2020 skladajo s tistimi, ki jih je opredelil EESO: dvojni prehod – digitalni in podnebni, izzivi demografskih sprememb ter potreba po tem, da se tudi v zahtevnejšem globalnem okolju zagotovita nadaljnja inovativnost in konkurenčnost evropskih podjetij in evropske industrije. „Delovni program za leto 2020 ne usmerja našega dela le v prvem letu tega mandata, temveč določa vizijo, usmeritev in tempo tudi za naslednjih pet let in naprej. Gre za ambiciozen program s 43 političnimi cilji ali svežnji,“ je poudaril. (mp)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je organiziral konferenco na visoki ravni, na katero je povabil vodilne akterje v politiki o invalidnosti, ki so razpravljali o novi strategiji EU na tem področju. Strategija, ki je še v pripravi, naj bi v naslednjem desetletju močno vplivala na vse plati življenja milijonov invalidnih državljanov v EU.

Namen konference, ki je potekala pod naslovom Oblikovanje agende EU o pravicah invalidov za obdobje 2020–2030, je bil predstaviti priporočila in predloge EESO za novo strategijo ter omogočiti izmenjavo in predstavitev stališč v okviru obsežnih posvetovanj o tej temi. Ta bodo prispevala k pripravi agende, ki naj bi jo Evropska komisija dokončala v začetku leta 2021.

Po oblikovanju nove Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter ob začetku novega obdobja proračunskega načrtovanja je zdaj idealen trenutek za pripravo nove strategije za invalide. Isabel Caño Aguilar, podpredsednica EESO, pristojna za komuniciranje, je ob začetku konference dejala, da je bil EESO s pripravo ustreznega mnenja prva institucija, ki je prispevala k razpravi Komisije o tej temi.

Poročevalec za mnenje EESO Yannis Vardakastanis, ki je hkrati predsednik Evropskega invalidskega foruma, je predstavil predloge EESO in ob tem dejal, da bi morala biti nova agenda veliko obsežnejša in bolj ambiciozna od sedanje.

EESO je v mnenju pozval, naj bo nova strategija popolnoma skladna s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 ter evropskim stebrom socialnih pravic. Dosledno izvajanje strategije bi bilo treba zagotoviti tako, da se od držav članic v okviru evropskega semestra zahteva razvoj lastnih strategij o invalidnosti.

Poročevalec Vardakastanis je opozoril na nujnost, da se organizacijam invalidov omogoči, da izrazijo svoja stališča o zasnovi in izvajanju politik v okviru agende o invalidnosti.

Helena Dalli, komisarka za enakost, je pojasnila, da bo Komisija pri pripravi nove agende upoštevala rezultate ocene sedanje strategije, s čimer bo invalidnim državljanom zagotovila več pravičnosti v vsakdanjem življenju.

Komisija pričakuje, da bo oceno veljavne strategije zaključila do julija 2020, nakar bo v sodelovanju z drugimi institucijami in partnerji na podlagi predloga agende organizirala uradna posvetovanja o novi strategiji. Ko bodo zbrane vse povratne informacije, bo v prvem četrtletju 2021 objavila sporočilo o novi strategiji o invalidnosti. (ll)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je z Mednarodno organizacijo dela (MOD) razpravljal o prihodnosti dela in evropskem stebru socialnih pravic. Cilj razprave je bil preučiti možnosti za okrepitev sodelovanja in prizadevanj, da bi bil hitro spreminjajoči se svet dela pravičen, dostojen in vključujoč tudi za prihodnje generacije.

Razprava je potekala v Bruslju na plenarnem zasedanju EESO, ki na evropski ravni zastopa civilno družbo. Plenarnega zasedanja se je udeležil tudi generalni direktor MOD Guy Ryder, ki je predstavil deklaracijo o prihodnosti dela, sprejeto ob stoti obletnici organizacije.

Predsednik EESO Luca Jahier je Ryderju čestital ob 100. obletnici MOD in poudaril zavezanost EESO v sedanji razpravi o prihodnosti dela.

Ryder je v govoru na plenarnem zasedanju dejal, da si je MOD ob upoštevanju strahu, ki ga čutijo ljudje glede delovnih mest v prihodnosti, zadala nalogo, kako zasnovati prihodnost dela v skladu z našimi vrednotami.

Povedal je, da ima deklaracija o prihodnosti dela marsikaj skupnega z evropskim stebrom socialnih pravic. Poudaril je, da morajo kolektivna pogajanja ohraniti svoj pomen in da ima EESO pri tem osrednjo vlogo. V svojem govoru se je dotaknil tudi vpliva, ki bi ga mnenja EESO lahko imela na zaposlitvene in socialne standarde v svetu ter na sodelovanje s tretjimi državami.

V zvezi z evropskim zelenim dogovorom je Ryder dejal, da pri prehodu na ogljično nevtralnost do leta 2050 ne gre za „oblikovanje prihodnosti za ljudi, ampak skupaj z njimi“.

Sledila je izmenjava stališč med člani EESO in generalnim direktorjem MOD o velikih izzivih gospodarstva. Obe strani sta poudarili, da si želita tesnejšega medsebojnega sodelovanja.

Tik pred plenarnim zasedanjem je podpredsednica EESO za komuniciranje Isabel Caño Aguilar odprla razstavo z naslovom „Sto let socialne zaščite v okviru Mednarodne organizacije dela“. (ll)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je na zadnjem plenarnem zasedanju pozdravil pobudnike evropske državljanske pobude Eat Original! Unmask Your Food, ki Evropsko komisijo poziva k uvedbi obvezne oznake porekla za vsa živila, da se preprečijo goljufije, potrošnikom pa zagotovi pravica do obveščenosti.

Pobudo „Eat Original! Unmask your Food“ je do 2. oktobra 2019, ko se je zaključilo obdobje zbiranja podpisov, v vseh 28 državah članicah s podpisom podprlo 1,1 milijona državljanov.

Pobudo je usklajeval Paolo di Stefano, ki vodi urad združenja Coldiretti, glavne italijanske organizacije kmetov, za stike z EU. Kot je dejal, „je bilo to tisto, na kar smo že dolgo čakali. Pobuda je pokazala, da želijo državljani EU vedeti, kaj v resnici jejo.“

Luca Jahier, predsednik EESO, pa je dejal: „Ta evropska državljanska pobuda je še posebej zanimiva za EESO, ki je svoja stališča o tej temi predstavil v več mnenjih. V njih je izrecno podprl jasnejša pravila in boljše informacije za potrošnike ter priporočil večjo preglednost pri označevanju porekla živil.“

Težava, s katero se trenutno spopada EU, tiči v dejstvu, da je označevanje porekla obvezno samo za nekatera živila, za vsa druga pa je prostovoljno, kar pomeni, da obstajajo velike vrzeli v informacijah.

Obvezna navedba porekla pri označevanju živil pomaga preprečevati ponarejanje in nepoštene poslovne prakse.

Organizatorji pobude menijo, da bi nujno potrebna uskladitev zakonodaje povečala varnost in preglednost hrane vzdolž celotne prehranske verige, saj se je zelo jasno pokazalo, da je sistem brez uvedbe obveznega označevanja porekla ranljiv.

EESO v mnenju o spodbujanju zdrave in trajnostne prehrane v EU, ki je bilo sprejeto februarja 2019, priporoča še več, in sicer izčrpnejše označevanje živil, ki bi vključevalo okoljske in družbene vidike. (mr)

Na evropski ravni je nujno sprejeti nov sporazum o migracijah, zato je EESO pripravljen podpreti Komisijo v njenih prizadevanjih. Predsednik EESO Luca Jahier je v svojem govoru 3. marca 2020 v Bruslju jasno povedal, da so migracije prednostna naloga EESO, kar dokazuje tudi dejstvo, da je Odbor zelo dejaven na tem področju že vrsto let. „EU mora hitro sprejeti ukrepe za pripravo novega pakta o migracijah in azilu ter sodelovati z državami članicami na področju vključevanja. Oblikovati moramo resnično skupen azilni postopek, ki bo zanesljiv, prožen in učinkovit,“ je dejal.

Ylva Johansson, evropska komisarka za notranje zadeve, je v razpravi, ki jo je tega dne organizirala strokovna skupina EESO za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo (SOC), poudarila sedanje delo Komisije na področju migracij in azila ter njen namen, da z novim sporazumom da nov zagon oblikovanju politik EU. „Potrebujemo nov pakt o migracijah in azilu, predvsem zato, ker so od njega odvisne najranljivejše skupine, pa tudi zato, ker imata naše gospodarstvo in družba koristi od zakonitih migracij: naši sistemi socialnega varstva morajo biti dolgoročno vzdržni in naša podjetja potrebujejo usposobljene ljudi,“ je povedala.

Nato je še poudarila, kako pomembno je povečati zaupanje in premostiti razlike med državami članicami, da bodo nacionalne vlade lahko našle skupno pot naprej, in dodala: „Zavedati se moramo, da so migracije običajen pojav. Vsako leto pride v EU od 2 do 2,5 milijona ljudi. Od tega jih 140.000 oziroma 5 % pride nezakonito, kar pomeni, da jih 95 % pride zakonito, urejeno in nadzorovano.“ (mp)

Februarja je EESO sprejel mnenji o letni strategiji Evropske komisije za trajnostno rast za leto 2020 (ECO/502) in o njenih priporočilih za ekonomsko politiko euroobmočja (ECO/503). Mnenji sta prispevek Odbora k razpravi o ekonomskih prednostnih nalogah za prihodnje leto in naprej, ki jih bo Evropski svet uradno sprejel marca.

Odbor se strinja s pristopom strategije, vključitvijo ciljev trajnostnega razvoja, večjo osredotočenostjo na dolgoročne cilje in naložbenimi napovedmi. Ceni tudi dejstvo, da so poudarjene socialne pravice, in se zavzema za to, da se posebna pozornost posveti vprašanju spola.

EESO poziva države članice EU, naj trajnostno gospodarsko rast umestijo na vrh prednostnih nalog evropskih in nacionalnih ekonomskih politik v letu 2020 in po njem. Po njegovem mnenju evropski zeleni dogovor ne pomeni samo velike spremembe za gospodarstva EU, temveč je tudi priložnost za povečanje gospodarske blaginje in zbliževanja v euroobmočju in vsej EU. Zeleni dogovor bi moral postati temelj prihodnje ekonomske politike EU in euroobmočja ter privesti do nove gospodarske paradigme. Ekonomske prednostne naloge je torej treba temu prilagoditi.

Za uresničevanje zelenega dogovora in trajnostne rasti bodo potrebne reforme in naložbe. EESO meni, da so sredstva, predlagana za sklad in mehanizem za pravični prehod, nezadostna. Predlaga povečanje finančnih sredstev zanju in se zavzema za dodatne ukrepe za olajšanje in povečanje zasebnega in javnega financiranja.

Odbor tudi priporoča, da se sedanja spodbujevalna denarna politika Evropske centralne banke dopolni s previdno in hkrati agresivno fiskalno politiko na ravni euroobmočja. Zagotoviti je treba uravnoteženo razmerje med ekonomsko politiko in stebri, na katerih temelji ekonomska in monetarna unija, hkrati pa sprejeti „zlato pravilo“ za javne naložbe.

Po mnenju EESO je pomembno zagotoviti tudi stabilnost finančnega trga z izvajanjem preostalih ključnih elementov, ki so bistvenega pomena za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov, ter oblikovanjem davčnega sistema, prilagojenega prihodnjim potrebam. (jk)

Za razvoj močne industrije baterij za električna vozila mora Evropska unija čim prej zagotoviti stalen dostop do surovin. Ta nujen poziv je bilo slišati med razpravo na seji strokovne skupine za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo (TEN) 5. februarja 2020 v Bruslju.

Razširjena elektromobilnost brez emisij CO₂ je naslednji pomemben mejnik v prizadevanjih za trajnostni promet in podnebno nevtralnost. Evropa pa se bo lahko odpovedala fosilnim gorivom in obsežno uvajala elektrifikacijo le, če bo imela stalen dostop do surovin za baterije.

Colin Lustenhouwer, poročevalec EESO za mnenje o baterijah, ki je bilo pripravljeno lansko leto, je poudaril, da je izredno pomembno povečati zavest o nujnih ukrepih, in povedal: „Ukrepati moramo takoj. Dostop do surovin je stalen problem, saj ima Evropa malo lastnih virov in si mora zagotoviti oskrbo z njimi. Elektrifikacija je edina rešitev za trajnostna goriva, za to pa potrebujemo baterije.“

V EU ni na voljo toliko surovin, kolikor bi jih potrebovali, zato jih je treba uvažati. Litij, nikelj, mangan in kobalt prihajajo predvsem iz Južne Amerike in Azije. To pa pomeni, da bo EU, če ne bo ukrepala, vse bolj odvisna od tretjih držav, kot sta Brazilija in Kitajska.

Pierre Jean Coulon, predsednik strokovne skupine TEN, je razpravo zaključil z besedami: „Za našo trajnostno prihodnost moramo upoštevati celotni življenjski cikel baterij in si zagotoviti potrebne surovine. Evropska podjetja lahko postanejo pomemben akter pri razvoju in uporabi baterij na svetovnem trgu le, če jim bo v naslednjih nekaj letih uspel občuten premik.“ (mp)

EESO v svojem poročilu ugotavlja, da je sektor oskrbe na domu netrajnosten, razmere, v katerih delajo oskrbovalci, mejijo na izkoriščanje, oskrbovanci pa težko najdejo cenovno dostopno in kakovostno oskrbo. Takšno stanje je posledica pomanjkljive državne podpore sektorju oskrbe in političnega zapostavljanja.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je objavil poročilo o prihodnosti oskrbe na domu v Evropi, v katerem je poudaril, da sta nujna večja zavzetost držav ter učinkovito ukrepanje na nacionalni in evropski ravni za ureditev negotovega položaja oskrbovalcev in oskrbovancev v tem hitro razvijajočem se sektorju.

Poročilo pravi, da bodo morale države zaradi vse večjega povpraševanja po dolgoročni oskrbi in oskrbi na domu, ki je posledica demografskih sprememb, staranja evropskega prebivalstva in naraščanja kroničnih obolenj, z znatnim financiranjem kratkoročno podpreti gospodarstvo oskrbe. Poleg tega je bistvenega pomena, da uredijo in profesionalizirajo področje oskrbe.

EESO v poročilu, v katerem so negovalci, ki živijo z oskrbovanci, opredeljeni kot delavci, ki opravljajo storitve oskrbe starejših in invalidov, ki živijo v zasebnih domovih kot oskrbovanci, povzema razprave s svojih obiskov v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Italiji in na Poljskem. Za obisk v teh državah se je odločil, ker so hkrati države, od koder prihajajo in kamor pridejo negovalci, ki živijo z oskrbovanci.

Obiski v teh državah in poročilo so del nadaljnjih dejavnosti v zvezi z mnenjem EESO iz leta 2016 o pravicah negovalcev, ki živijo z oskrbovanci. To je prvi dokument na ravni EU, ki obravnava njihove delovne razmere.

„Ljudje, s katerimi smo govorili – ne glede na to, ali so zastopali delavce, delodajalce ali oskrbovance –, so imeli enake pripombe glede številnih strukturnih težav, povezanih z oskrbo na domu. Najbolj so kritizirali izkoriščanje migrantk in mobilnih delavk za opravljanje teh storitev, kar ni zgolj neetično in sramotno, marveč tudi netrajnostno,“ je dejal član EESO Adam Rogalewski, ki je pripravil poročilo skupaj z raziskovalcem iz Cambridgea Karolom Florekom.

Poročilo je na voljo tu. (ll)

Pripravila skupina delodajalcev v EESO

Vse večje število evropskih podjetij že spreminja svojo miselnost in zdaj pri vsakodnevnem poslovanju poleg strogo poslovnih vidikov upošteva tudi okoljske in socialne. Za uspešen prehod na zeleno gospodarstvo mora EU svojim podjetjem zagotoviti enake konkurenčne pogoje s povečanjem konkurenčnosti in naložb. To so nekateri od sklepov s konference „Podjetja za podnebno nevtralno Evropo – kako najbolje uresničiti cilje trajnostnega razvoja in zelenega dogovora“, ki je potekala 9. marca v Splitu na Hrvaškem.

„Ko govorimo o doseganju podnebne nevtralnosti in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, podjetja niso problem, temveč del rešitve,“ je ob otvoritvi konference dejal predsednik skupine delodajalcev EESO Jacek Krawczyk.

Predsednica hrvaškega združenja delodajalcev Gordana Deranja je opozorila, da so države in celo regije v EU v različnem izhodiščnem položaju, kar je treba pri prehodu na zeleno gospodarstvo upoštevati.

„Napredek pri usklajevanju evropskega gospodarstva s cilji trajnostnega razvoja bo v različnih državah članicah potekal različno hitro, vendar gre za preobrat, zlasti za manjša gospodarstva,“ je dejal hrvaški minister za varstvo okolja in energijo Tomislav Ćorić.

Udeleženci prve okrogle mize so se osredotočili na to, kako podjetja cilje trajnostnega razvoja vključujejo v svoje vsakodnevno poslovanje. Strinjali so se, da imajo vprašanja glede trajnosti in okolja vse večji vpliv na odločitve potrošnikov. V prihodnosti bodo uspela le podjetja, ki se bodo prilagodila novemu načinu razmišljanja in bodo cilje trajnostnega razvoja obravnavala kot bistveni del svojega poslovnega modela.

Druga okrogla miza je bila posvečena vplivu evropskega zelenega dogovora na evropsko industrijo. Udeleženci so bili mnenja, da je treba hkrati z izvajanjem zelenega dogovora zagotoviti enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki tekmujejo na svetovnih trgih.

Skupina delodajalcev je konferenco organizirala v sodelovanju s hrvaškim združenjem delodajalcev, hrvaško vejo pobude UN Global Compact in Ekonomsko fakulteto Univerze v Splitu. (lj)

Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Ob še naprej navzoči grožnji koronavirusa in begunski krizi – ta človeška drama se sedaj odvija na meji med Turčijo in Grčijo – je še enkrat postalo jasno, kako nujen je skupni evropski pristop pri vprašanjih, ki močno presegajo zmogljivosti posameznih držav članic. Sedaj je bolj kot kdaj prej nujno, da se evropske institucije ne samo dogovorijo o ukrepih in strategijah na evropski ravni, ampak da te pobude tudi podprejo s sredstvi, kar je bistveno.