EESO info

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je v mnenju, sprejetem na februarskem plenarnem zasedanju, zapisal, da se zaveda, da je Turčija sprejela več kot tri milijone beguncev, vendar pa je poudaril, da jim je treba v skladu z mednarodnim pravom zagotoviti zaščito brez diskriminacije.

EESO je bil kritičen, da se begunci v Turčiji soočajo z resnimi ovirami, pomanjkljivostmi in problemi pri dostopu do dela in osnovnih storitev, kot so zdravstveno in socialno varstvo ter izobraževanje, bolj splošno pa tudi pri vključevanju v družbo.

Poročevalec Dimitris Dimitriadis je po drugi strani poudaril, da je učinkovitost držav članic EU pri preseljevanju in premeščanju beguncev še vedno nespodbudna, ter dodal, da EESO ostro obsoja ksenofobični odnos nekaterih držav članic v času begunske krize.

Dejal je, da EESO poziva k vzpostavitvi mehanizma, s katerim bi spremljali, ali obe strani izpolnjujeta pogoje iz izjave EU in Turčije o beguncih, ki sta jo sprejeli leta 2016, da bi omejili nedovoljene migracije.

EESO je poleg tega izrazil zaskrbljenost zaradi stanja na področju človekovih pravic v Turčiji, kakor tudi zaradi ovir, s katerimi se vse pogosteje soočajo turške organizacije civilne družbe, ki pomembno prispevajo k lajšanju humanitarnega položaja beguncev.

Člani EESO so med razpravo o mnenju ugotovili, da so tako številni migranti za državo velik izziv, kar pa ne pomeni, da jim ni dolžna zagotoviti dostojanstvenega sprejema. (ll)

EESO bo imel pomembno vlogo v javnih posvetovanjih, ki jih predlaga francoski predsednik. Vsakodnevne pobude Odbora, s katerimi civilni družbi daje besedo pri oblikovanju Evrope na najvišji ravni, se namreč v veliki meri ujemajo z razmišljanjem, iz katerega izhajajo posvetovanja. To je bilo sporočilo Nathalie Loiseau, francoske ministrice za evropske zadeve, ki ga je podala v nagovoru plenarni skupščini EESO 15. februarja v Bruslju.

Ministrica je predstavila projekt francoskega predsednika Emmanuela Macrona, v okviru katerega se bo začel niz javnih posvetovanj po državah članicah, na podlagi katerih bi ponovno zgradili Evropo glede na pričakovanja in predloge, pa tudi kritike in pomisleke prebivalcev Evrope, predstavljene na posvetovanjih.

„Evropejcem želimo dati novo priložnost, da povedo, kaj mislijo. Tako bomo izvedeli, na katerih področjih je Evropa premalo prisotna, kje bi ljudje želeli, da drugače ravna, in tudi kje se morda zdi, da se preveč vmešava,“ je pojasnila ministrica.

Namen je, da se z organizacijo klasičnih razprav, spletnih posvetovanj in dogodkov demokratične participacije vključi kar največ ljudi.

Predsednik EESO Georges Dassis je pozdravil pobudo in izpostavil dve obsežni posvetovanji, ki ju je EESO v zadnjih dveh letih na podlagi podobnega razmišljanja organiziral v državah članicah EU: eno o položaju migrantov, drugo pa o Beli knjigi o prihodnosti Evrope.

Ministrica je sporočila, da je k posvetovanjem, ki naj bi potekala od aprila do oktobra 2018, že pristopilo 24 držav članic EU. Ugotovitve naj bi bile upoštevane v študiji za voditelje držav in vlad, ki bodo priporočila predvidoma proučili na zasedanju Evropskega sveta decembra 2018. (dm)

Pri prihodnjem obvladovanju kriz bi si morali prizadevati za boljše ravnovesje med fiskalnimi in socialnimi cilji, da bi se izognili negativnim vplivom na gospodarske zmogljivosti, trg dela in sisteme socialne zaščite prizadetih držav. Namesto varčevanja na vseh koncih bi morale institucije EU uveljaviti politike za gospodarsko sodelovanje, rast in solidarnost, poziva EESO v mnenju na lastno pobudo z naslovom Spoznanja v izogib hudim posledicam varčevalnih politik v EU.

„Zgolj institucije EU morajo biti odgovorne za oblikovanje in izvajanje programov prilagajanja, tudi če je treba za odpravo krize vzpostaviti partnerstva z zunanjimi institucijami,“ opozarja poročevalec José Leirião (razne dejavnosti, PT). „To je izredno pomembno, saj moramo pri tem ostati zvesti našim skupnim vrednotam in ciljem, hkrati pa se izogniti nedoslednosti in pomanjkljivostim, ki smo jim bili priča v preteklosti.“

Na podlagi izkušenj z zadnjo krizo bi morale institucije EU poskrbeti za enakopravno sodelovanje socialnih partnerjev in predstavnikov civilne družbe pri zasnovi, rednem spremljanju in ocenjevanju teh programov.

EESO veseli, da se namerava Komisija pri reformi skupne valute oddaljiti od politike varčevanja in poglobiti EMU, saj bo po njegovem prepričanju Evropska unija s poglobitvijo in dokončanjem EMU postala bolj odporna proti asimetričnim pretresom in bo tako lažje preprečiti prihodnje krize.

Vseeno pa jo poziva, naj oblikuje dopolnilne programe za ekonomsko in socialno okrevanje držav, v katerih so se izvajali ali se izvajajo varčevalni ukrepi, in predlaga ukrepe na ravni EU za omejitev vse večje revščine in ohranitev ravni socialne zaščite. (jk)

EU bi morala okrepiti mandat Enise kot agencije EU za kibernetsko varnost, na evropski ravni uvesti certifikacijski okvir ter se osredotočiti na izobraževanje in zaščito uporabnikov interneta.

EESO v mnenju, ki je bilo sprejeto na februarskem plenarnem zasedanju, pripravila pa sta ga Alberto Mazzola in Antonio Longo, na splošno podpira sveženj o kibernetski varnosti, ki ga je predstavila Evropska komisija.

Po ugotovitvah iz posebne raziskave Eurobarometra o odnosu Evropejcev do kibernetske varnosti 73 % uporabnikov interneta skrbi, da spletišča morda ne hranijo varno njihovih spl‏etnih osebnih podatkov, 65 % pa jih meni, da ti podatki morda niso varno shranjeni pri javnih organih. Največ anketirancev je zaskrbljenih, da bodo postali žrtev ene od oblik kibernetskega kriminala. Zlasti jih skrbijo zlonamerna programska oprema na njihovih napravah (69 %), kraja identitete (69 %) ter goljufije z bančnimi karticami in pri spletnem bančništvu (66 %).

EESO za okrepitev evropskega okvira za kibernetsko varnost predlaga vrsto praktičnih ukrepov.

• Krepitev Enise kot agencije EU za kibernetsko varnost

EESO se strinja s Komisijo, da bi bilo treba Agenciji Evropske unije za varnost omrežij in informacij (Enisa) podeliti stalni mandat. Poleg tega meni, da bi bilo treba Enisi nameniti več finančnih sredstev, agencija pa bi se morala pri svojem delovanju posvetiti predvsem podpori e-upravljanju ter digitalni identiteti oseb in organizacij.

• Evropsko certificiranje na področju kibernetske varnosti

EESO meni, da bi bilo treba vzpostaviti certifikacijski okvir EU za kibernetsko varnost in pri tem upoštevati različne zahteve v različnih sektorjih. Certifikacijske sheme bi prispevale k izboljšanju varnosti glede na sedanje potrebe in poznavanje groženj, temeljiti pa bi morale na skupno opredeljenih evropskih standardih kibernetske varnosti in IKT, ki so tudi mednarodno veljavni.

• Človeški dejavnik: izobraževanje in zaščita

EESO meni, da bi moral biti predlog Komisije usmerjen v izboljšanje kibernetskih znanj in spretnosti posameznikov in podjetij, ter priporoča tri skupine ukrepov: programe vseživljenjskega učenja in usposabljanja, kampanje ozaveščanja in oblikovanje učnega načrta za srednje šole in strokovnjake, ki bi bil certificiran na ravni EU. (mp)

Na fotografiji: Alberto Mazzola in Antonio Longo, poročevalec in soporočevalec EESO za mnenje o uredbi o kibernetski varnosti.

EESO, ki se zavzema za čimprejšnjo vzpostavitev unije kapitalskih trgov, podpira predloge Komisije za reformo organov Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS) s povečanjem njihovih pristojnosti in izboljšanjem njihovega upravljanja in financiranja.

„Predlagane reforme so pomemben korak k tesnejšemu povezovanju in zbliževanju,“ trdi Daniel Mareels (delodajalci, BE), poročevalec za mnenje o reformi Evropskega sistema finančnega nadzora. „Prinašajo namreč nove gradnike za uresničitev unije kapitalskih trgov v EU in so jamstvo za dobro regulirane, močne in stabilne finančne trge.“

Po mnenju EESO bi gladko delujoča unija kapitalskih trgov z vgrajenim nadzorom prispevala k večjemu številu čezmejnih transakcij na trgu, zasebna, čezmejna porazdelitev tveganja, s katero bi bile države članice bolj odporne proti asimetričnim pretresom, pa bi prispevala tudi k oživitvi gospodarstva v euroobmočju.

EESO je prepričan, da morajo reforme ESFS prispevati k cilju enotnega evropskega nadzornika za kapitalske trge, vendar mora nadaljnje povezovanje potekati v dialogu in posvetovanju z zainteresiranimi stranmi.

V zvezi z določitvijo pristojnosti državnih in evropskih nadzornih organov poziva k uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, kjer je le mogoče, ter k zagotovitvi jasnosti in pravne varnosti. Poleg tega bi bilo treba odpraviti pomanjkljivosti, ki preprečujejo vzpostavitev unije kapitalskih trgov.

Po mnenju EESO je pomembna usmerjenost v prihodnost, da bo mogoče nove razvojne dosežke in sodobne tehnologije, kot je finančna tehnologija (FinTech), vključiti v sistem nadzora. EESO poziva, naj se poskrbi za preglednost morebitnih sprememb v porazdelitvi stroškov in ustrezen nadzor skupnih sredstev. (jk)

V pred kratkim pripravljenem mnenju o letnem pregledu rasti Evropske komisije za leto 2018 Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) opozarja na strateški pomen evropskega semestra in poudarja, da se z razlogom zavzema za njegovo razširitev, saj je treba zagotovili, da bodo makroekonomske politike EU trajnostne le ne z ekonomskega in socialnega, temveč tudi z okoljskega vidika.

EESO je pohvalil vključitev socialnih kazalnikov v letni pregled rasti 2018, saj se tako ohranja socialna razsežnost evropskega semestra.

„EESO se strinja s tem, da bi evropski semester podpiral evropski socialni steber, s čimer bi ta postal orodje za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev državljanov. Želeli bi, da bi se cilji stebra dosledno upoštevali v politikah in pri sprejemanju odločitev,“ je dejal poročevalec za mnenje Dimitris Dimitriadis.

EESO obljublja, da bo še naprej prispeval k semestru, hkrati pa opozarja, da je treba povečati sodelovanje civilne družbe in spodbujati javne naložbe.

Z javnimi naložbami bi bilo treba med drugim spodbuditi socialne naložbe v ukrepe za izboljšanje izobraževanja, usposabljanja, javnih storitev, infrastrukture oskrbe in socialne kohezije v celotni EU. Cilj je podpreti razvoj človeškega kapitala in zagotoviti usposobljeno delovno silo, pa tudi močno socialno razsežnost.

EESO že ves čas tudi poudarja, da potrebujemo nesistemski pristop k strukturnim reformam, kar pomeni, da se te izvajajo samo, če je nujno. (ll)

Na fotografiji: Dimitris Dimitriadis, poročevalec EESO

Evropske institucije morajo biti vodilna sila pri optimizaciji evropske industrije medicinske tehnologije, ki jo težita pretirana razdrobljenost in vse večji pritisk konkurence, je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) izjavil na plenarnem zasedanju 14. februarja.

V mnenju z naslovom Industrijske spremembe v zdravstvu je posvaril, da tekmeci že trkajo na vrata Evrope. V trgovinskih pogajanjih je treba zato poskrbeti, da bo pri zagotavljanju splošnega zdravstvenega varstva evropska proizvodnja ostala v koraku s časom. 

„Dolžnost EU je, da prevzame vodilno vlogo na področju medicinske tehnologije ter združi pobude znotraj držav in regij, da bodo konkurenčne na svetovni ravni. Evropske vlade, zavarovalnice, zakonodajalci, predstavniki pacientov in zdravstvenega osebja ter industrija se morajo povezati in s skupnimi močmi razviti skupno strategijo,“ je dejal poročevalec Joost van Iersel.

„Človeški dejavnik je bistvenega pomena,“ je pristavil soporočevalec Enrico Gibellieri. „Za prehod na novo zdravstveno varstvo in oskrbo so potrebni odprtost in nove oblike strokovnosti ter tudi preoblikovanje dela, povezanega z njima. Za zagotovitev ustreznih programov izobraževanja in usposabljanja ter izboljšanje delovnih pogojev je treba okrepiti evropski socialni dialog na področju zdravstvenih in socialnih storitev.“

Čeprav je industrija medicinske tehnologije rastoč sektor, ki se še vedno ponaša z vodilnim mestom, pa se je treba z izzivi, s katerimi se sooča – tudi nepoštenimi trgovinskimi praksami in veliko razdrobljenostjo – spoprijeti zdaj, da se bo lahko hitro prilagodil spremenljivim razmeram. (sma)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v svojem mnenju Prispevek nedržavnih akterjev h krepitvi podnebnih ukrepov predlaga evropski dialog, katerega glavni cilj bi bil, da bi k ukrepanju na področju podnebnih sprememb privabili več različnih nedržavnih deležnikov, tovrstno delovanje pa bi postalo običajno.

ƒ„V teku je že veliko majhnih projektov na področju energije, prometa, kmetijstva, gozdarstva ipd., vendar pa moramo povečati njihovo prepoznavnost in jih bolj podpreti, pa naj bo to z boljšimi predpisi ali lažjim dostopom do financiranja. Malim podjetjem in civilni družbi je treba poslati jasno in pozitivno sporočilo“, je dejal poročevalec Mindaugas Maciulevičius.

Glede na anketo, ki jo je EESO izvedel med nedržavnimi akterji, ti najbolj nujno potrebujejo naslednje:

• podporno politično in zakonodajno okolje;
• dostop do javnih sredstev in fiskalne spodbude;
• izmenjavo znanja, dobrih praks in primerov za zgled ter gradnjo zmogljivosti;
• boljše sodelovanje med različnimi zasebnimi in javnimi akterji.

„Čeprav ima EU v svetu močan vodilni položaj, nima notranjega okvira, s katerim bi lahko ustvarila ugodno okolje za nedržavne podnebne ukrepe,“ je dodal soporočevalec Josep Puxeu Rocamora, in nadaljeval, da „je naša naloga Komisijo spomniti na njeno odgovornost.“

Z evropskim dialogom bi se morali odzivati na potrebe nedržavnih akterjev, dati prednost strateškemu povezovanju obstoječih programov, pobud in ustanov ter omogočiti pregled podnebnih ukrepov. Prvi korak k vzpostavitvi evropskega dialoga bi moral biti dogodek v letu 2018, na katerem bi se mreže deležnikov povezale s predstavniki institucij EU in držav članic. (sma)

Predlog Evropske komisije zamuja, ni dovolj ambiciozen in dosleden ter ne vsebuje prepričljivih mehanizmov, da bi ga bilo mogoče učinkovito izvajati.

EESO je v mnenju o prostem pretoku neosebnih podatkov v EU, ki ga je pripravil Jorge Pegado Liz in je bilo sprejeto na februarskem plenarnem zasedanju, izrazil nasprotovanje pristopu Evropske komisije.

Poudaril je, da je zakonodajna pobuda na področju prostega pretoka neosebnih podatkov bistvenega pomena za doseganje ciljev digitalne agende in dokončno vzpostavitev enotnega digitalnega trga.

Vendar pa meni, da Komisija v resnici ne obravnava treh najpomembnejših ciljev, zato predloga v sedanji obliki ne more podpreti. „Predlog ne bo pripomogel k uresničevanju osnovnih ciljev,“ je dejal Jorge Pegado Liz. „Vključiti bi ga bilo treba v bolj globalen pristop; predstavljati bi moral prvi korak k prihodnjemu razvoju bolj ambicioznega dejanskega izvajanja prostega pretoka neosebnih podatkov na digitalnem trgu Evropske unije.“

• Zahteve za lokalizacijo podatkov

Cilj št. 1: povečanje mobilnosti neosebnih podatkov prek meja v okviru enotnega trga.

• Razpoložljivost podatkov za pristojne organe

Cilj št. 2: zagotavljanje, da pooblastila pristojnih organov, da zahtevajo in dobijo dostop do podatkov za namene upravnega nadzora, na primer zaradi inšpekcijskega nadzora in revizije, ostanejo nespremenjena.

• Prenos podatkov za poklicne uporabnike

Cilj št. 3: olajšanje zamenjave ponudnikov in prenosa podatkov za poklicne uporabnike storitev shranjevanja podatkov ali drugih storitev obdelave podatkov. (mp)

Na fotografiji: Jorge Pegado Liz, poročevalec EESO za mnenje o prostem pretoku neosebnih podatkov v EU

Predsednik EESO Georges Dassis je na otvoritvi konference deležnikov za krožno gospodarstvo 20. februarja dejal: „Za civilno družbo je prehod na krožno gospodarstvo izjemna priložnost. Na lokalni ravni je ta prehod že v teku ... poskrbeti pa moramo, da bo tudi splošno sprejet. Načelo, da nihče ne sme biti zapostavljen, je eden od ciljev platforme deležnikov za krožno gospodarstvo, ki je ključnega pomena za oblikovanje tovrstne skupne vizije prehoda na krožno in trajnostno evropsko gospodarstvo.“

Drugi dan konference, ki jo je organiziral EESO, je bil posvečen zamislim in ukrepom iz vse Evrope, s katerimi mala in srednja podjetja (MSP), podjetja socialnega gospodarstva, delavci, kmetje, proizvajalci in potrošniki izvajajo krožno gospodarstvo na lokalni ravni.

Udeležencev konference je bilo več kot 300; sodelovali so na 16 vzporednih delavnicah, kjer so lahko dejavno izmenjali znanje in najboljše prakse ter opozorili na ovire za razvoj krožnega gospodarstva.

Med temami za razpravo so bili med drugim tudi možnost popravila in okoljsko primerna zasnova proizvodov, vloga odpadkov, razširjena odgovornost proizvajalcev, krožni pristop v kmetijsko-živilskem in gozdarskem sektorju, krožno gospodarstvo z globalnega vidika in njegov vpliv na zaposlovanje, financiranje okolju prijaznih projektov, oblikovanje skupnosti za reševanje problemov in MSP v odnosu do krožnega gospodarstva.

Razprave so pokazale, da je časa malo in da je potrebno sodelovanje vseh akterjev. Da bi ustvarili multiplikacijski učinek, bi morala biti skupnost krožnega gospodarstva čim bolj vključujoča, izmenjati pa je treba tudi čim več praktičnih izkušenj.

EESO si mora prizadevati predvsem za pospešitev ukrepanja in vključitev čim večjega števila akterjev, to nalogo pa izvaja z upravljanjem vsebine na spletnem mestu in oblikovanjem skupnosti resnično zavzetih deležnikov, ki med seboj dejansko sodelujejo.

Celotno poročilo z glavnimi ugotovitvami s konference bo kmalu objavljeno na spletnem mestu evropske platforme deležnikov za krožno gospodarstvo. (dm)

Države članice morajo hitro zagotoviti stabilno, uspešno in bolj odporno EMU, za kar so potrebni dodatni ukrepi na državni in evropski ravni, je bila ena od glavnih ugotovitev javne razprave o dokončanju EMU, ki jo je nedavno gostil EESO.

Ekonomisti ter predstavniki institucij in civilne družbe so se strinjali, da iz trenutnih izzivov in izkušenj preteklih kriz izhaja jasna potreba po reformi in dokončanju EMU. Okrevanje gospodarstev po EU in vse večja podpora skupni valuti med državljani sta odlična priložnost za to.

Udeležencem razprave se je zdelo še zlasti potrebno čimprejšnje dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov, kar je pomemben korak k dokončanju EMU. Države članice in Komisijo so pozvali, naj poskrbijo za prihodnjo finančno vzdržnost in ustrezno ravnovesje med odgovornostjo in solidarnostjo v prihodnjih odločitvah o EMU.

Predstavljena so bila štiri gonila, s katerimi bi bilo mogoče čim bolj izkoristiti učinke domačih strukturnih reform: skupna makroekonomska strategija euroobmočja za spopadanje z asimetričnimi pretresi, skupen pristop k financiranju naložb in inovacij na mikroekonomski ravni, proračun euroobmočja za financiranje nekaterih evropskih javnih dobrin ter bolj učinkovit in odgovoren institucionalni okvir, s katerim bi eurooobmočje na primer dobilo finančnega ministra.

Poročevalca EESO, Mihai Ivaşcu (razne dejavnosti) in Stefano Palmieri (delojemalci), bosta ugotovitve razprave vključila v mnenje o svežnju Komisije o EMU, o katerem bo skupščina odločala aprila. (jk)

„Evropska industrija se sooča z izjemnimi izzivi in nobena država članica se z njimi ne more spoprijeti sama. Hkrati pa so neizmerne tudi priložnosti, ki jih moramo izkoristiti, da bi ohranili prednost v številnih sektorjih, v katerih ima Evropa vodilno vlogo, in jo znova pridobili tam, kjer so nas tekmeci že skoraj dohiteli.“

„Toda to nam bo uspelo samo, če bo vseh 28 držav članic nastopalo skupaj, ne posamič. Zato pozivam Komisijo in države članice, naj mnoge obstoječe politike združijo v eno samo dolgoročno strategijo in naše države zavežejo skladnemu delovanju v podporo industrijskih grozdov čez meddržavne meje,“ je na evropskem dnevu industrije predlagal podpredsednik EESO Gonçalo Lobo Xavier.

V mnenju Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo, ki je bilo sprejeto 15. februarja, se EESO prav tako zavzema za dokončanje enotnega trga, s trgom kapitala vred. Zlasti sta potrebna večja standardizacija in samourejanje.

„V nizkoogljičnem in krožnem gospodarstvu se ponujajo številne poslovne priložnosti. Če jih želimo zgrabiti, potrebujemo skupen okvir in bolj dolgoročno strategijo, hkrati pa se morajo države članice zavezati, da bodo delovale usklajeno. Poleg tega naša podjetja potrebujejo enake konkurenčne pogoje. Zato se mora Komisija dejavno lotiti nepoštenih trgovinskih praks,“ je opozoril poročevalec Bojidar Danev.

Ker se bo struktura trga dela korenito spremenila, si EESO želi temeljitih ocen, da bi se izognili vsakršnim negativnim posledicam za zaposlene. Učenje na delovnem mestu mora postati bolj razširjena praksa, da bi vsem delavcem omogočili, da nadgradijo svoja znanja in veščine ter digitalne spretnosti.

„Gibalo sprememb morajo biti ljudje,“ je poudarila soporočevalka Monika Sitarová Hrušecká. „Možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije, je treba izkoristiti ne samo za ustvarjanje novih proizvodov, pač pa tudi za izboljšanje delovnih razmer za zaposlene.“ (sma)

Na sliki: podpredsednik EESO Gonçalo Lobo Xavier

Pripravila skupina delodajalcev

Skupina delodajalcev bo skupaj z največjimi organizacijami delodajalcev iz Bolgarije 22. marca v Sofiji organizirala konferenco z naslovom Odprava vrzeli v znanju in spretnostih za rast in ustvarjanje delovnih mest z vidika podjetij. Govorniki bodo udeležence seznanili s primeri najboljše prakse in razpravljali o konkretnih rešitvah na tem področju. Konferenca sodi med dogodke, ki so na dnevnem redu programa bolgarskega predsedstva Sveta Evropske unije.

Kaj so razlogi za sedanje neskladje v znanju in spretnostih? Kako spodbujati pravo znanje in spretnosti, ki jih potrebuje gospodarstvo, temelječe na znanju? Kako izobraževalne sisteme prilagoditi sodobnim izzivom? Kakšne reforme potrebujemo? Kaj je treba storiti na evropski in kaj na nacionalni ravni? To je le nekaj od vprašanj, na katera bodo poskušali odgovorili udeleženci konference. Na njej bodo sodelovali govorniki iz nacionalnih in evropskih organizacij delodajalcev ter predstavniki bolgarske vlade in parlamenta ter agencij EU.

Vrzel v znanju in spretnostih je za evropska podjetja vse večji izziv. Ustrezno usposobljeni delavci so za njihovo konkurenčnost ključnega pomena. 40 % delodajalcev težko najde ljudi z znanjem, ki ga potrebujejo za rast in inovacije. Hkrati pa 70 milijonov Evropejcev ne zna dobro brati in pisati, še več pa ni dovolj računsko in digitalno pismenih. (lj)

Mednarodni dan žena je praznik žensk, ob katerem se spomnimo ne le na naše dosežke, ampak tudi na to, kaj je treba še postoriti. Letos bo skupina delojemalcev posebno pozornost namenila moškim. Zakaj želimo na praznik žensk v središče postaviti moške? Ker pri enakosti spolov ne gre le za ženske. Brez vključitve moških v to razpravo nikoli ne bomo dosegli resnične enakosti spolov.

V Evropski uniji v povprečju le 10 % moških izkoristi očetovski in/ali starševski dopust. V nekaterih državah članicah ta delež znaša le 5 %. Ženske prevzamejo glavni del odgovornosti za varstvo otrok in drugih odvisnih oseb, prav tako pa doma opravijo večino gospodinjskih del. Brez odprave teh stereotipov ne bomo nikoli dosegli enakosti spolov.

Predlog Evropske komisije o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev bi zagotovo pripomogel k temu. Z njim bi uvedli pravico do plačanega očetovskega dopusta ob rojstvu otroka, prav tako pa bi z njim uvedli plačan starševski dopust. Starši lahko že sedaj izkoristijo starševski dopust do otrokovega osmega leta starosti, vendar pa ne gre nujno za plačani dopust. To je eden glavnih razlogov, zakaj ga izkoristi tako malo moških. Komisija predlaga uvedbo plačanega starševskega dopusta, ki bi ga starši lahko izkoristili do otrokovega dvanajstega leta starosti. Prav tako predlaga novo pravico do petih dni plačanega oskrbovalskega dopusta.

V tem je dodana vrednost Evrope: določitev skupnih minimalnih standardov. To je naša Evropa – socialna, pravična in demokratična.

Osmega marca se vselej spomnim prelepe pesmi našega gibanja:

Hočemo kruh, ampak hočemo tudi vrtnice! Letos hočemo tudi direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.

#IwantWorkLifeBalance

Solidarno,

Gabriele Bischoff, predsednica skupine delojemalcev v EESO

Pripravila skupina raznih dejavnosti v EESO

Na izredni seji skupine raznih dejavnosti 15. februarja je bila predstavljena študija z naslovom Nadaljnji razvoj civilne družbe v Evropski uniji do leta 2030. EESO je študijo naročil pri Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS, Slovenija) in Evropski mreži nacionalnih združenj civilne družbe (ENNA). 

Študija naj bi prispevala k boljšemu razumevanju aktualnega položaja evropskih organizacij civilne družbe, njihovih izzivov in vplivov teh izzivov nanje ter načinov za njihovo reševanje.

Študija in razpravljavci – med njimi Ramón Luis Valcárcel Siso, podpredsednik Evropskega parlamenta, pristojen za odnose z EESO in OR – ter udeleženci dogodka so izpostavili jasne in spodbudne znake, predvsem pripravljenost civilnodružbenih organizacij in institucij, da se aktivno zavzamejo za evropske vrednote, opredeljene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic), in jih spodbudijo ter ohranjajo in razvijajo evropski demokratični sistem, v katerem organizacije civilne družbe povezujejo družbe in delujejo kot posredniki med državljani in institucijami.

Organizacije civilne družbe podpirajo in branijo temeljne evropske vrednote. Ustvarjajo in utrjujejo identiteto, zaupanje in solidarnost. Da bi zagotovili, da se bodo prilagodile spremembam in izzivom ter tudi v prihodnosti izpolnjevale svojo zagovorniško vlogo in sodelovale v postopkih odločanja, bo treba sprejeti številne ukrepe. Treba bi bilo razviti inovativne delovne metode s poudarkom na diverzifikaciji virov financiranja, prilagoditvi strategij upravljanja in razvoju novih storitev, povezanih z državljansko vzgojo, medijsko pismenostjo in preverjanjem dejstev. (ih)