EESO info

Na razpravi na visoki ravni o posledicah brexita za aeronavtično in kemično industrijo, ki jo je organizirala posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI) v EESO, so se govorniki strinjali, da mora britanska zakonodaja ostati usklajena z zakonodajo EU in da je za kemikalije ključna uredba REACH. Kar zadeva aeronavtično industrijo, bi bilo treba skleniti sporazume o vzajemnosti na najpomembnejših področjih, načrtovano prehodno obdobje pa podaljšati na najmanj pet let.

„Za glavne sektorje bo nujno treba najti vzajemne rešitve,“ je dejal Jan Pie, generalni sekretar Evropskega združenja letalske in obrambne industrije (AeroSpace and Defence Industries Association of Europe – ASD), ki je pozval k daljšim prehodnim obdobjem. Če ne bo dogovora, bodo posledice najbolj občutili v dobavni verigi, saj kratki roki zahtevajo njeno nemoteno delovanje. Sestavni deli morajo pogosto večkrat prečkati Rokavski preliv, preden je proizvod dokončno sestavljen. Blokada enega samega sestavnega dela bi lahko zaustavila celotno dobavno verigo. Enako velja za pretok delavcev: strokovnjaki morajo imeti možnost, da hitro pridejo iz Velike Britanije v EU in obratno. Glavni problem za podjetja bi bile razlike med evropsko in britansko zakonodajo.

Dogovor je nujno potreben tudi za kemično industrijo, je poudaril Ian Cranshaw, vodja mednarodne trgovine v Združenju kemične industrije (Chemical Industries Association – CIA). S prometom v višini 18 milijard GBP ter 150.000 neposrednih in 500.000 posrednih delovnih mest je kemična industrija ključnega pomena za Združeno kraljestvo. Za industrijo pa je najbolj pomembna gotovost. Združenje kemične industrije je izvedlo anketo med podjetji, ki jih zastopa, in med njimi ni niti enega, ki bi trdilo, da bodo imeli korist od brexita.

„Ta situacija nam je lahko v opomin, da moramo ljudi bolj seznanjati z dosežki enotnega trga in številnimi koristmi, ki jim ima članstvo v EU tako za industrijo kot državljane,“ je zaključila predsednica komisije CCMI Lucie Studničná.

Kdo naj bi torej imel korist od brexita, še vedno ni jasno. (sma)

Prispevki v človekoljubne namene v Evropi znašajo skoraj 90 milijard EUR letno, toda v nasprotju z gospodarskimi družbami človekoljubne organizacije ali zasebni darovalci ne morejo izkoriščati prednosti evropskega enotnega trga, zaradi česar svoje dobrodelne dejavnosti težko širijo čez meje.

Vendar človekoljubne dejavnosti v Evropi postajajo vse pomembnejše in z njimi bi lahko dopolnili financiranje na mnogih področjih, na katerih primanjkuje javnih sredstev. To stališče je bilo izraženo na posvetovanju na temo Evropsko človekoljubje: neizkoriščen potencial, ki je v EESO potekalo 16. januarja.

Posvetovanja se je udeležilo več človekoljubnih organizacij in posameznikov. Njihova stališča bodo dragocen prispevek k mnenju na to temo, ki ga EESO pripravlja na zaprosilo romunskega predsedstva Sveta EU.

„Pozvali bomo k pravnemu okviru, ki bo urejal razvoj človekoljubnih dejavnosti in človekoljubnim organizacijam zagotavljal enak status, kot ga imajo gospodarske družbe,“ je povedal Petru Dandea, poročevalec za mnenje.

V Evropi je skoraj 150 000 javnih nepridobitnih fundacij, njihov finančni prispevek pa znaša 87 milijard EUR, kar je več, kot znašajo proračunski prihodki v kar 15 državah članicah.

EESO se bo zavzemal tudi za pregledno in jasno opredelitev človekoljubnih dejavnosti, ki pa po njegovem mnenju nikakor ne smejo nadomestiti javnih sistemov socialnega varstva ali spodbujati davčnih utaj. (ll)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je na plenarnem zasedanju 24. januarja sprejel mnenje, v katerem se je zavzel za velikopotezno reformo Svetovne trgovinske organizacije, s katero bi premagali sedanjo krizo ter poudarili vrednote EU in njeno vodilno vlogo na področju trajnosti.

Svetovna trgovinska organizacija (STO) je globalna organizacija, ki določa pravila za trgovanje med državami, njeno delo pa so otežili nedavni dogodki, povezani z mednarodno trgovino. Poročevalka za omenjeno mnenje EESO Emmanuelle Butaud-Stubbs je opozorila, da morajo biti predlagane reforme „v skladu z vrednotami EU in njeno potencialno vlogo v svetovni trgovini. Hkrati je treba naložbe povezati z razvojem“.

Mnenje vključuje predloge za ohranitev delovanja Pritožbenega organa v okviru Organa za reševanje sporov STO, in sicer s podaljšanjem mandata sedanjih sodnikov, kar bi bila začasna rešitev za sedanje stanje, s povečanjem števila sodnikov s sedem na devet in sprejetjem določb za imenovanje neodvisnih sodnikov za polni delovni čas.

Na razpravi v okviru plenarnega zasedanja EESO je sodeloval namestnik generalnega direktorja STO Karl Brauner, ki je potrdil, kako pomembno je ohraniti delovanje Pritožbenega organa: „Če se njegovo delo ustavi, pravil mednarodne trgovine ne bo več mogoče izvrševati. Namesto načel pravne države se bodo uporabljale ,ponudbe dneva’ in moč bo prevladala nad zakonitostjo.“

EESO predlaga tudi dodatne ukrepe na področju varstva podatkov, standardov varnosti hrane in dobrobiti živali ter okoljskih standardov pri kmetijski proizvodnji. V mnenju se poleg tega zavzema za večje vključevanje civilne družbe v delo STO, npr. prek javnega foruma STO v obliki uravnotežene in predstavniške skupščine socialnih in gospodarskih akterjev iz vseh sektorjev in različnih interesov.(dgf)

EESO je na januarskem plenarnem zasedanju sprejel mnenje o krepitvi vloge notranjih svetovalnih skupin pri spremljanju izvajanja prostotrgovinskih sporazumov, ki jih sklene Evropska unija. Te skupine so že pristojne za nadzorovanje izvajanja prostotrgovinskih sporazumov na področju trajnostnega razvoja in standardov dela, EESO pa si prizadeva za razširitev spremljanja na vse vidike sporazumov, vključno z osrednjimi določbami o trgovini.

EESO je prepričan, da je sodelovanje civilne družbe v sporazumih vseh vrst bistveno, ne samo zaradi njihovega spremljanja, ampak tudi zaradi doseganja njihovih strateških ciljev. To je treba doseči z enotnim organom za sodelovanje civilne družbe, ki bo vključeval obe strani sporazuma. Alberto Mazzola, poročevalec za mnenje, je poudaril: „EU se danes sooča z vse večjimi zahtevami po konstruktivnem dialogu s civilno družbo na področju trgovine, kot smo doživeli pri sporazumih CETA in TTIP, in notranje svetovalne skupine so odličen način, da državljani sodelujejo pri obravnavi trgovinskih vprašanj.“

Večjo vlogo notranjih svetovalnih skupin bi morale podkrepiti tudi določbe o delovanju sedanjih in prihodnjih notranjih svetovalnih skupin. Njihova sestava bi morala zajamčiti uravnoteženo zastopanost različnih interesov civilne družbe, vključeni – tudi s svetovanjem – pa bi morali biti tudi zunanji deležniki.

Trenutno deluje osem notranjih svetovalnih skupin, v katerih je 27 članov EESO. Do leta 2021 naj bi jih vzpostavili še pet in morda pozneje še nekaj. EESO pričakuje, da se bodo stroški sodelovanja v notranjih svetovalnih skupinah v naslednjih treh letih podvojili, stroški pokrivanja prostotrgovinskih sporazumov, o katerih potekajo pogajanja, pa potrojili. (dgf)

Na januarskem plenarnem zasedanju EESO je potekala razprava s predsednico romunske vlade Vasilico Viorico Dăncilă o prednostnih nalogah romunskega predsedstva EU v prvi polovici leta 2019. Predsednik EESO Luca Jahier je poudaril, kako pomembno je, da pred bližnjimi evropskimi volitvami povrnemo zaupanje evropskih državljanov v politiko.

Doseči moramo, da bodo vsi, katerih glas šteje največ, to so evropski državljani, bolje razumeli proces povezovanja EU, se z njim poistovetili in ga podpirali. „O prihodnosti Evrope bomo razpravljali na vrhu v Sibiuu, ki bo na simbolični dan 9. maja 2019 – dan Evrope. To je še zadnjič pred volitvami, ko bomo lahko pokazali enotno in močno Evropo, ki je blizu vsem državljanom in pripravljena odločno ukrepati za njihovo dobrobit,“ je dejal Luca Jahier. „Potrebujemo ne le bolj učinkovite evropske politike, pač pa tudi novo pozitivno zgodbo, ki bo ponovno vzpostavila vez med državljani in evropskim projektom. Tako bomo povrnili njihovo zaupanje v politiko, okrepili kohezijo in se postavili po robu populističnim težnjam,“ je še dodal.

Vasilica Viorica Dăncilă je dejala, da se bo odločno zavzemala, da bi dosegli pomemben napredek glede najbolj perečih vprašanj, ki pestijo Unijo, ter tako okrepili enotnost, kohezijo, solidarnost in pravičnost. Ponovno je tudi potrdila, da je romunsko predsedstvo EU močno zavezano evropskim vrednotam in da bo prisluhnilo glasu evropskih državljanov glede poti, po kateri bi morala iti Unija. „To je prednostna naloga romunskega predsedstva. Predlagali bomo rešitve in sprejemali odločitve, ki bodo čim bliže državljanom in stvarnosti naše družbe. Samo s stalnim vključevanjem državljanov bomo ohranili močno in kohezivno Evropo,“ je dejala. Kohezija, skupna evropska vrednota je resnično geslo romunskega predsedstva. (mp)

Na januarski seji strokovne skupine EESO za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo (TEN) je potekala predstavitev na temo Kako izkoristiti potencial t. i. kognitivnih manjšin – oseb z visokofunkcionalnim avtizmom, hiperaktivnostjo, disleksijo in dispraksijo –, da bi zadostili povpraševanju po nekaterih tehničnih znanjih in spretnostih, ki jih primanjkuje, hkrati pa bi tem osebam pomagali pri vključevanju v družbo.

Hugo Horiot, avtor knjige Autisme, j'accuse! in sam avtist, je poudaril, da je veliko specifičnih področij, za katera so potrebna visoka tehnična znanja in spretnosti, a jih je zelo težko najti, saj sistem zavrača kognitivno skupino, ki ta znanja in spretnosti ima. Poudaril je še, da moramo spodbujati podjetja in ustanove, da bodo namesto standardnih vzorcev zaposlovanja in ocenjevanja, ki temeljijo na socialnih veščinah, sprejeli drugačne metode.

Po številnih ocenah bo približno 65 % današnjih učencev moralo opravljati delo, ki še ne obstaja, podjetja pa bodo vedno težje našla ljudi s potrebnimi znanji in spretnostmi. Izkoriščanje potenciala kognitivnih manjšin bi ne le bistveno prispevalo k naši družbi, temveč bi omogočilo tudi socialno vključevanje ljudi z drugačno vrsto inteligence. Po besedah Huga Horiota bi skupina v družbi, ki je prikrajšana za kakršne koli možnosti, dobila priložnost, da prispeva k družbi na inovativne načine.

Spoznati moramo, da se vsi ljudje dopolnjujemo in lahko različno prispevamo k družbi. „Vsi smo med seboj drugačni,“ je dejal predsednik strokovne skupine TEN Pierre Jean Coulon, „nekatere razlike štejemo za sprejemljive, ker nikogar ne motijo ali ne ovirajo, nekaterih pa ne sprejemamo, med drugim nevroraznolikosti.“ (mp)

EESO podpira pobudo Komisije za vzpostavitev evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost in mreže nacionalnih koordinacijskih centrov. Omogočila bo razvoj tehnoloških in industrijskih zmogljivosti Unije na področju kibernetske varnosti ter povečala konkurenčnost panoge kibernetske varnosti v Uniji.

EESO v mnenju, ki sta ga pripravila Antonio Longo in Alberto Mazzola ter je bilo sprejeto na januarskem plenarnem zasedanju, poudarja, da je predlog Komisije pomemben korak za razvoj industrijske strategije za kibernetsko varnost ter da pomeni strateško potezo za dosego trdne in celostne digitalne neodvisnosti. Vse to je nujno za okrepitev evropskih obrambnih mehanizmov pred novo kibernetsko vojno, ki lahko ogrozi politične, gospodarske in družbene sisteme.

„Prizadeta je celotna družba. Zgolj v zadnjem desetletju smo bili priča eksponentni rasti kibernetskih napadov po svetu z 800 000 na 8 milijonov,“ je poudaril g. Longo. „Podpiramo pobudo Komisijo za ustanovitev strokovnega centra za koordinacijo nacionalnih centrov, ki bo referenca za skupnost za kibernetsko varnost,“ je dejal.

Temeljni element strategije je javno-zasebno partnerstvo na področju kibernetske varnosti. „Podpiramo razširitev sodelovanja na industrijo na podlagi trdnih zavez glede znanosti in naložb. Zavzemamo se za tristranski pristop, ki vključuje Evropsko komisijo, države članice in podjetja,“ je dodal g. Mazzola. „Dopuščati moramo tudi sodelovanje s podjetji iz tretjih držav, ki so pripravljena sprejeti pogoje EU,“ je še dejal. (mp)

EESO glede priporočil Komisije o ekonomski politiki euroobmočja za leto 2019 EESO ugotavlja, da bo za gospodarstva euroobmočja zelo pomembno, da ob upoštevanju trenutnih gospodarskih obetov izboljšajo ekonomsko odpornost in odpornost trga dela.

Krepitev odpornosti je potrebna, da bodo lahko države članice ob spopadanju s prihodnjimi pretresi omejile ekonomske in socialne stroške. Zato je treba EMU poglobiti z dokončno vzpostavitvijo bančne unije, povečanjem lastnih sredstev EU in vzpostavitvijo funkcije za makroekonomsko stabilizacijo euroobmočja ter doslednim izvajanjem socialnega stebra.

EESO v svojem mnenju zahteva tudi učinkovite ukrepe za zmanjšanje čezmernih presežkov ter znatno povečanje javnih naložb in plač v državah s presežkom. Srednjeročno mora biti rast realnih plač usklajena z realno rastjo produktivnosti in inflacije.

Pozivanje držav članic z visokim javnim dolgom in negativnimi ali ničelnimi proizvodnimi vrzelmi, naj vzpostavljajo fiskalne blažilnike z restriktivno fiskalno naravnanostjo, ne bi bilo zaželeno. S tem bi najbrž prispevali k nadaljnji nizki rasti v teh državah in jim ne bi pomagali znižati javnega dolga v deležu BDP.

EESO opozarja tudi, da so za spodbujanje javnih in lajšanje zasebnih naložb nujno potrebne smernice in ukrepi. Pri uporabi fiskalnih pravil EU je treba upoštevati t. i. zlato pravilo.

Spremembe politik ne smejo potekati na račun prihodkov za financiranje socialnih naložb in sistemov socialne zaščite ali ob tveganju, da se zmanjšajo socialne in delavske pravice. Vzporedno mora potekati konvergenca ekonomskih in socialnih standardov navzgor.

EESO poziva države članice, naj izkažejo zavezanost, ki je potrebna za hitro odpravo preostalih nesoglasij glede teh vprašanj. (jk)

Novi sistem DDV za obdavčevanje trgovine med državami članicami mora razviti ves svoj potencial in omejiti vse morebitne negativne učinke na enotni trg, je zapisal EESO v mnenju o predlogu Komisije. Za uspešno izvajanje predloga bosta odločilna tesnejše sodelovanje med organi in izčrpna komunikacija.

Po mnenju EESO je predlagana reforma bistveni korak za dokončanje prehoda na dokončni sistem DDV za obdavčevanje trgovine z blagom med podjetji po načelu obdavčitve v namembnem kraju. Prepričan je, da lahko novi okvir podjetjem prinese otipljive koristi.

„Reforma lahko pozitivno vpliva na podjetja in njihovo rast, toda njenega uspeha ne smemo imeti za samoumevnega,“ pravi poročevalec Krister Andersson. „Pravila je treba pravilno izvajati in davčni organi držav morajo okrepiti vsakodnevno sodelovanje, hkrati pa se vključiti v kampanjo komuniciranja,“ še pojasnjuje.

Reforma bo spremenila obdavčevanje čezmejne trgovine z blagom med podjetji, storitve pa se bodo še naprej obdavčevale po drugačnih pravilih. Ker bo to verjetno povzročalo težave, EESO poziva, da se preuči, kako se lahko čim prej uvede sistem, ki bi pokrival obe področji.

„Enoten način obdavčevanja blaga in storitev bi bil boljši za rast in učinkovitejši pri preprečevanju goljufij,“ pravi soporočevalec Giuseppe Guerini.

EESO je v mnenje vključil praktična priporočila o tem, kako izvajati reformo, in Komisijo poziva, naj pojasni predlagane določbe o točki „vse na enem mestu“. Poleg tega izraža pomisleke, da bodo za MSP in zagonska podjetja ustvarjene nove ovire. Na koncu priporoča ustrezne naložbe v strojno in programsko informacijsko opremo, da se lahko primerno razvije robusten in zanesljiv sistem točk „vse na enem mestu“. (jk)

Mednarodni davčni strokovnjaki in predstavniki civilne družbe so na posvetovanju, ki ga je EESO organiziral 29. januarja, pozvali k učinkoviti globalni rešitvi za obdavčevanje podjetij v digitaliziranem gospodarstvu, s katero bi preprečili nadaljnje enostranske ukrepe in zagotovili trajnostno rast, naložbe ter varnost in pravičnost na davčnem področju.

Govorniki na visoki ravni so se strinjali, da je lahko z vidika ureditve in upravljanja učinkovita samo rešitev na svetovni ravni, in pozdravili sedanje razprave, ki potekajo na podlagi vključujočega okvira OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS).

Razpravljali so o možnih pristopih k obdavčevanju podjetij v digitaliziranem gospodarstvu, o katerih trenutno teče beseda v omenjenem okviru OECD in med katere sodijo novi sistemi za porazdelitev pravic do obdavčitve na mednarodni ravni (kot so udeležba uporabnikov, trženje neopredmetenih sredstev in pomembna gospodarska prisotnost) ter zmožnost držav članic, da v primerih erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička uresničujejo svoje pravice do obdavčitve.

Udeleženci so predlagali, naj se temeljito preuči, ali je mogoče vprašanje obdavčitve obravnavati v okviru sistema davka na dodano vrednost. Po njihovem mnenju je nujna skupna opredelitev koncepta ustvarjanja vrednosti. Poleg tega so se strinjali, da je treba dodatno preučiti, ali je obdavčitev dohodkov, ki je usmerjena v porazdelitev davka na te dohodke, boljša rešitev od davka na potrošnjo.

Govorniki so pozvali, naj se pri oblikovanju novih pravil upoštevajo nekatera temeljna načela, kot so izogibanje dvojnemu obdavčevanju, enostavnost, pravna varnost in enakost. Za različne vpletene strani bo odločilna poenostavljena metodologija. Poleg tega je treba razviti in izvajati pravične in učinkovite mehanizme reševanja sporov. Priporočili so dodatno ekonomsko analizo učinkov projekta BEPS in morebitnih učinkov vseh prihodnjih ukrepov, ki se bodo izvajali.

Ugotovitve s posvetovanja bodo upoštevane v mnenju na lastno pobudo, ki ga pripravlja poročevalec Krister Andersson in bo predvidoma sprejeto na julijskem plenarnem zasedanju. (jk)

Ustvarjalni sektor v Evropi ima velik potencial, vendar ga je treba bolj podpreti, da bi se povsem razvil in postal resnično konkurenčen na svetovnem trgu. Od prodornega kulturnega in ustvarjalnega sektorja bi imele koristi tudi druge panoge, med drugim turizem, tekstilna, avtomobilska in gradbena industrija ter zdravstvo.

„Glede na pomembnost sektorja za ohranjanje naše kulturne dediščine, uveljavljanje naših vrednot, oživitev krajev, inovacije, razvedrilo ter trajnostna delovna mesta in rast je predlagani proračun v višini 1,85 milijarde EUR veliko prenizek,“ trdi Emmanuelle Butaud-Stubbs, poročevalka za mnenje EESO o predlogu Komisije za program Ustvarjalna Evropa 2021–2027.

„Digitalna revolucija prinaša nove možnosti, če se posvetimo izobraževanju ter programski in strojni opremi,“ dodaja soporočevalec Zbigniew Kotowski. EESO poziva, naj se v okviru programa Obzorje 2020 nameni poseben proračun za izkoriščanje ogromnega inovacijskega potenciala različnih panog ustvarjalnega sektorja.

EESO predlaga še:

• jasno strategijo EU za ustvarjalni in kulturni sektor, ki naj se izvaja na enotnem trgu in v zunanji politiki, da bi povečali njegovo konkurenčnost;
• neodvisno kvantitativno in kvalitativno študijo o učinkih velikih združitev v avdiovizualnem sektorju v ZDA na evropskem trgu;    
• povečanje proračuna za medsektorski sklop za 80 milijonov EUR, da bi pomagali centrom programa Ustvarjalna Evropa pri promociji programa v njihovi državi ter spodbujanju svobodnega, raznolikega in pluralističnega medijskega okolja, kakovostnega novinarstva in medijske pismenosti. (sma)

Luca Jahier

Ko se pripravljamo na obeležitev mednarodnega dneva spomina na holokavst, se kljub žalovanju težko zadržujemo. Najgloblje žalovanje je samotno, vendar se nam zdi, da je treba kričati, ne pa biti v tišini.

Zakaj protisemitizem ni mrtev, niti v Evropi niti celo v Združenih državah Amerike? Zakaj so lani v Franciji žensko, ki je preživela holokavst, v njenem stanovanju do smrti zabodli in zažgali? Zakaj je bila leto pred tem upokojena vzgojiteljica Sarah Halimi umorjena in vržena z balkona njenega stanovanja v Parizu?

Pariz. Toulouse. Malmö. København. Berlin. Bruselj. Kri nedolžnih je omadeževala našo človečnost. Znova nas preganja to, kar se je zdelo nepredstavljivo.

V Nemčiji so Judom svetovali, naj zaradi nevarnosti napadov nehajo nositi kipe. V Franciji so judovske otroke posvarili, naj ne hodijo v lokalno šolo, ki so jo opisali kot protisemitsko. Naj temu dodamo še oskrunitev pokopališč, svastike na sinagogah in šolah ter zmerjanje Judov za „opice in prašiče“ na protiizraelskih zborovanjih. Evropa spet kaže svoj grd, nečloveški obraz.

Pred stoletji so Jude preganjali kot versko manjšino. V prejšnjem stoletju so jih imeli za grožnjo državi, zato so jih hoteli s holokavstom iztrebiti. Danes so Judje tarča napadov zlasti zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu, čeprav so nekateri protisemitski pogledi tudi posledica zanikanja holokavsta.

Nad Jude se zdaj v številnih primerih spravljajo ljudje, katerih jezo podžigajo občutki razočaranja, brezpravnosti ali nemoči. Število Judov v Evropi upada. Po podatkih EU jih je bilo leta 2009 približno 1,12 milijona, leta 2017 pa 1,08 milijona. Največ Judov v EU živi v Franciji, tudi tu pa se je njihovo število zmanjšalo s približno 500 000 leta 2002 na 456 000 leta 2017. Judje odhajajo zaradi kaznivih dejanj iz sovraštva.

Skoraj tretjina evropskih Judov se raje ne udeleži dogodkov ali obišče judovskih mest, ker se ne počutijo varne. Po podatkih raziskave, ki jo je decembra objavila Evropska komisija, je devet od desetih evropskih Judov prepričanih, da se je v zadnjih petih letih protisemitizem povečal.

Raziskavo so opravili v Avstriji, Belgiji, Danski, Franciji, Italiji, Madžarski, Nemčiji, Nizozemski, Poljski, Španiji, Švedski in Združenem kraljestvu, torej 12 državah, v katerih živi 96 % vseh evropskih Judov. 89 % od 16 300 anketiranih je ocenilo, da je protisemitizem najhujši in najbolj problematičen na internetu in družbenih omrežjih.

Ne moremo dovoliti, da se ta grdota vrne. Zoperstaviti se moramo napadom iz sovraštva in sovražnemu, nasilnemu vedenju do Judov in manjšin. Če države članice EU ali mednarodna skupnost ne bodo ukrepale, in to hitro, se lahko vrnemo h grozodejstvom iz preteklosti in kontaminaciji naših družb.

Po številnih poročilih je bila le tri dni pred umorom Pawela Adamowicza v Gdansku v najbolj gledanem televizijskem terminu predvajana protisemitska satirična oddaja, v kateri je bila dobrodelna organizacija, ki je Adamowicza povabila na dogodek, na katerem je bil ubit, označena za organizacijo, ki jo vodijo temačne sile.

Pawel Adamowicz je bil odločen zagovornik pravic manjšin v času naraščanja števila kaznivih dejanj iz sovraštva. Bil je tudi goreč liberalni kritik protipriseljenskih politik vladajoče poljske konservativne vlade. Njegov umor je opozorilo, da moramo odpraviti sovražni govor, če želimo preprečiti, da nas pogoltne sovraštvo.

Danes je še veliko bolj pomembno, da se spomnimo žrtev holokavsta in nacističnih grozodejstev. Holokavst je zaznamoval evropsko zgodovino in spomin na šoo je pomemben način za preprečevanje protisemitizma.

Kot poudarjajo nekateri zgodovinarji, je prišel čas za oblikovanje kritične evropske kulture spomina, ne samo individualne nacionalne kulture spomina. Če se ne spominjamo skupaj kot Evropejci, tvegamo, da bomo znova doživeli napake preteklosti.

Dlje kot zavlačujemo s preganjanjem sovražnega govora in soočenjem z lastno preteklostjo, težje nam bo ustvariti resničen nov skupen evropski spomin in novo identiteto, ki temelji na raznolikosti, občutku skupne zgodovine, skupni pripadnosti in končno skupni usodi.

Kot je v svoji zadnji knjigi zapisal Primo Levi, avtor knjige Ali je to človek in po smrti objavljenega eseja Črna luknja Auschwitza: „Zgodilo se je, torej se spet lahko zgodi.“