Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 12. decembra nagradil pet organizacij civilne družbe, ki se zavzemajo za enake možnosti žensk in moških, ozaveščajo o potencialu in dosežkih žensk ter prispevajo h krepitvi njihove vloge v evropski družbi in gospodarstvu. Nagrada v višini 50.000 EUR je bila razdeljena med pet zmagovalnih projektov. Prvo nagrado v vrednosti 14.000 EUR je prejela italijanska organizacija Associazione Toponomastica femminile. Po 9.000 EUR pa so prejeli: poljsko gibanje „Strajk kobiet“, bolgarsko združenje NAIA za projekt „Pravljice“, finsko združenje programerjev in e-podjetij za program „Ženske programirajo“ ter belgijska mreža „The Brussels Binder“.

„Želim se zahvaliti vsem kandidatom – zmagovalcem, ki so danes tukaj, in vsem, ki so sodelovali pri tem, za njihove impresivne in koristne projekte. Ti kažejo, da je Evropa pripravljena izpolniti svojo zavezo, da bi imele ženske in moški v družbi resnično enake možnosti. Zahvaljujoč takšnim projektom se zavest ljudi počasi spreminja. Izključevanje žensk iz javnega življenja in vodilnih mest se vse bolj doživlja kot nesprejemljivo in stereotipi o vlogah žensk so vse bolj zastareli,“ je na podelitvi nagrad dejal predsednik EESO Luca Jahier.

Isabel Caño Aguilar, podpredsednica EESO, pristojna za komuniciranje, je dejala: „Veseli me, da je bila letos nagrada za civilno družbo namenjena krepitvi vloge žensk. Projekti, ki smo jih prejeli, so usmerjeni v to. Osredotočajo se na male otroke in na zaznave, ki na nas vsakodnevno posredno vplivajo, ko hodimo po ulici ali pa poslušamo govorce na konferenci. Borijo se proti horizontalni segregaciji na trgu dela v sektorjih, kjer prevladujejo moški, kot je informatika. Borijo se proti neenakostim in želijo vplivati na našo nezavedno raven skozi imena ulic ali pa to počno glasno na ulicah svojih mest.“

Letošnji zmagovalec je italijansko združenje Associazione Toponomastica femminile (Žensko toponomastično združenje), ki želi podeliti ženskam javno priznanje za njihov družbeni in zgodovinski prispevek , ki se ga pogosto spregleda ali pa traja predolgo, da se ga prepozna. Po mnenju združenja lahko s preučevanjem toponimov oziroma zemljepisnih imen zlahka ugotovimo, kako družba ceni svoje člane, zato je njegov cilj več znamenitih žensk postaviti na zemljevide mest.

Iz njegove nedavno opravljene študije poimenovanj javnih krajev v približno 90 % italijanskih občinah je razvidno, da je na vsakih 100 ulic, poimenovanih po moškemu, samo 7,8 ulic poimenovanih po ženski, od tega jih je kar 60 % verskega značaja. Med poimenovanji skorajda ni znanih znanstvenic, podjetnic, umetnic ali športnic. Cilj združenja je to spremeniti.

Projekt je naletel na zelo pozitiven odziv, pridružile so se mu številne občine in začelo se je povezovanje z združenji iz drugih evropskih držav, da bi razširili to dobro prakso.

Predsednica združenja Maria Pia Ercolini je po prejemu nagrade dejala: „Da bi spremenili družbo, potrebujemo zakone, ki pa ne zadostujejo, da bi trajno spremenili vedenje ljudi, če se ob tem ne spremeni tudi njihovo dojemanje. Boriti se je treba proti stereotipom in predsodkom. Ne gre samo za feminističen boj, temveč za boj za družbo, ki temelji na solidarnosti, in za civilizacijo.“

Na drugem mestu je projekt Strajk Kobiet, največje žensko gibanje na Poljskem, ki je prišlo na naslovnice svetovnih medijev z organizacijo protestov na črni ponedeljek leta 2016. S protesti in pohodi se zavzemajo za več pravic za ženske in obsojajo vlado za nespoštovanje temeljnih vrednot in svoboščin. Zdaj si želijo okrepiti tudi „navadne“ ženske iz manjših poljskih mest.

Na tretjem mestu je projekt iz Bolgarije: Pravljice, ki ga vodi združenje NAIA. S pravljicami se bori proti stereotipnim ženskim in moškim vlogam, ki jih vcepljamo otrokom od ranega otroštva, kar jih zaznamuje za vedno in omejuje njihove možnosti in izbire v prihodnosti.

Na četrtem mestu je program #mimmitkoodaa (Ženske programirajo), ki ga je zasnovalo finsko združenje programerjev in e-podjetij, da bi odpravili mit, da morajo biti programerji moški. Njegov cilj je spodbuditi ženske k iskanju priložnosti v sektorju razvoja programske opreme in si s tem zagotoviti bolje plačano službo in kariero za prihodnost.

Na petem mestu je projekt The Brussels Binder iz Belgije, podatkovna baza o strokovnjakinjah na različnih področjih. Mrežo vodi skupina prostovoljk, ki se zavzemajo za boljšo zastopanost žensk v evropskih političnih razpravah, da bi zakonodaja in politike EU odražale tudi potrebe in stališča žensk. Njen cilj je postati vir za izboljšanje zastopanosti obeh spolov v razpravah in medijih, tako v Bruslju kot drugod po EU.

Letošnja tema nagrade je bila „Krepitev vloge žensk v družbi in gospodarstvu Evrope“. Prejeli smo 177 prijav iz kar 27 držav članic, kar je drugo največje število prijav v enajstih letih nagrade – več prijav je bilo samo leta 2016 na temo migracij – in kar priča o zelo velikem zanimanju državljanov in organizacij civilne družbe, da se odpravijo neenakosti na področju spola, kar je v Evropi še vedno pereč problem.

Nagrada za civilno družbo nagrajuje „odličnost v pobudah civilne družbe“. Vsako leto se nanaša na drug vidik dela EESO. Nagrada za leto 2018 je bila osredotočena na evropske vrednote, identiteto in kulturno dediščino kot način za zbliževanje Evropejcev.

Več informacij o nagradi za civilno družbo 2019 je na voljo na njeni spletni strani. Tu pa si lahko ogledate videoposnetek o nagrajenih projektih.