EESO info

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 12. decembra nagradil pet organizacij civilne družbe, ki se zavzemajo za enake možnosti žensk in moških, ozaveščajo o potencialu in dosežkih žensk ter prispevajo h krepitvi njihove vloge v evropski družbi in gospodarstvu. Nagrada v višini 50.000 EUR je bila razdeljena med pet zmagovalnih projektov. Prvo nagrado v vrednosti 14.000 EUR je prejela italijanska organizacija Associazione Toponomastica femminile. Po 9.000 EUR pa so prejeli: poljsko gibanje „Strajk kobiet“, bolgarsko združenje NAIA za projekt „Pravljice“, finsko združenje programerjev in e-podjetij za program „Ženske programirajo“ ter belgijska mreža „The Brussels Binder“.

„Želim se zahvaliti vsem kandidatom – zmagovalcem, ki so danes tukaj, in vsem, ki so sodelovali pri tem, za njihove impresivne in koristne projekte. Ti kažejo, da je Evropa pripravljena izpolniti svojo zavezo, da bi imele ženske in moški v družbi resnično enake možnosti. Zahvaljujoč takšnim projektom se zavest ljudi počasi spreminja. Izključevanje žensk iz javnega življenja in vodilnih mest se vse bolj doživlja kot nesprejemljivo in stereotipi o vlogah žensk so vse bolj zastareli,“ je na podelitvi nagrad dejal predsednik EESO Luca Jahier.

Isabel Caño Aguilar, podpredsednica EESO, pristojna za komuniciranje, je dejala: „Veseli me, da je bila letos nagrada za civilno družbo namenjena krepitvi vloge žensk. Projekti, ki smo jih prejeli, so usmerjeni v to. Osredotočajo se na male otroke in na zaznave, ki na nas vsakodnevno posredno vplivajo, ko hodimo po ulici ali pa poslušamo govorce na konferenci. Borijo se proti horizontalni segregaciji na trgu dela v sektorjih, kjer prevladujejo moški, kot je informatika. Borijo se proti neenakostim in želijo vplivati na našo nezavedno raven skozi imena ulic ali pa to počno glasno na ulicah svojih mest.“

Letošnji zmagovalec je italijansko združenje Associazione Toponomastica femminile (Žensko toponomastično združenje), ki želi podeliti ženskam javno priznanje za njihov družbeni in zgodovinski prispevek , ki se ga pogosto spregleda ali pa traja predolgo, da se ga prepozna. Po mnenju združenja lahko s preučevanjem toponimov oziroma zemljepisnih imen zlahka ugotovimo, kako družba ceni svoje člane, zato je njegov cilj več znamenitih žensk postaviti na zemljevide mest.

Iz njegove nedavno opravljene študije poimenovanj javnih krajev v približno 90 % italijanskih občinah je razvidno, da je na vsakih 100 ulic, poimenovanih po moškemu, samo 7,8 ulic poimenovanih po ženski, od tega jih je kar 60 % verskega značaja. Med poimenovanji skorajda ni znanih znanstvenic, podjetnic, umetnic ali športnic. Cilj združenja je to spremeniti.

Projekt je naletel na zelo pozitiven odziv, pridružile so se mu številne občine in začelo se je povezovanje z združenji iz drugih evropskih držav, da bi razširili to dobro prakso.

Predsednica združenja Maria Pia Ercolini je po prejemu nagrade dejala: „Da bi spremenili družbo, potrebujemo zakone, ki pa ne zadostujejo, da bi trajno spremenili vedenje ljudi, če se ob tem ne spremeni tudi njihovo dojemanje. Boriti se je treba proti stereotipom in predsodkom. Ne gre samo za feminističen boj, temveč za boj za družbo, ki temelji na solidarnosti, in za civilizacijo.“

Na drugem mestu je projekt Strajk Kobiet, največje žensko gibanje na Poljskem, ki je prišlo na naslovnice svetovnih medijev z organizacijo protestov na črni ponedeljek leta 2016. S protesti in pohodi se zavzemajo za več pravic za ženske in obsojajo vlado za nespoštovanje temeljnih vrednot in svoboščin. Zdaj si želijo okrepiti tudi „navadne“ ženske iz manjših poljskih mest.

Na tretjem mestu je projekt iz Bolgarije: Pravljice, ki ga vodi združenje NAIA. S pravljicami se bori proti stereotipnim ženskim in moškim vlogam, ki jih vcepljamo otrokom od ranega otroštva, kar jih zaznamuje za vedno in omejuje njihove možnosti in izbire v prihodnosti.

Na četrtem mestu je program #mimmitkoodaa (Ženske programirajo), ki ga je zasnovalo finsko združenje programerjev in e-podjetij, da bi odpravili mit, da morajo biti programerji moški. Njegov cilj je spodbuditi ženske k iskanju priložnosti v sektorju razvoja programske opreme in si s tem zagotoviti bolje plačano službo in kariero za prihodnost.

Na petem mestu je projekt The Brussels Binder iz Belgije, podatkovna baza o strokovnjakinjah na različnih področjih. Mrežo vodi skupina prostovoljk, ki se zavzemajo za boljšo zastopanost žensk v evropskih političnih razpravah, da bi zakonodaja in politike EU odražale tudi potrebe in stališča žensk. Njen cilj je postati vir za izboljšanje zastopanosti obeh spolov v razpravah in medijih, tako v Bruslju kot drugod po EU.

Letošnja tema nagrade je bila „Krepitev vloge žensk v družbi in gospodarstvu Evrope“. Prejeli smo 177 prijav iz kar 27 držav članic, kar je drugo največje število prijav v enajstih letih nagrade – več prijav je bilo samo leta 2016 na temo migracij – in kar priča o zelo velikem zanimanju državljanov in organizacij civilne družbe, da se odpravijo neenakosti na področju spola, kar je v Evropi še vedno pereč problem.

Nagrada za civilno družbo nagrajuje „odličnost v pobudah civilne družbe“. Vsako leto se nanaša na drug vidik dela EESO. Nagrada za leto 2018 je bila osredotočena na evropske vrednote, identiteto in kulturno dediščino kot način za zbliževanje Evropejcev.

Več informacij o nagradi za civilno družbo 2019 je na voljo na njeni spletni strani. Tu pa si lahko ogledate videoposnetek o nagrajenih projektih.

Italijanska organizacijaToponomastica femminile, ki je prejela prvo nagrado, se proti razlikam med spoloma bojuje s poimenovanji krajev, zlasti mestnih ulic, trgov in parkov, po uglednih ženskah. Maria Pia Ercolini ugotavlja, da to simbolično priznanje njihovega prispevka k skupnosti precej pripomore k zagotavljanju pravega mesta žensk v družbi.

EESO info: Kaj vam in vaši organizaciji pomeni ta nagrada?

Maria Pia Ercolini: Priznanje, ki si smo ga prejeli od EU za naše delo, daje naši organizaciji ugled, ki ji omogoča oblikovanje mednarodnih mrež in širjenje dobre prakse.

Kaj bi svetovali drugim organizacijam, da bi s tovrstnimi dejavnostmi in programi dosegle kar največ?

Priporočila bi sodelovanje v raznovrstnih lokalnih, državnih in mednarodnih skupinah in projektih, pri katerih bi vedno poudarjali delo žensk. S tem bi povečali prepoznavnost in učinkovitost obstoječih organizacij, hkrati pa razvijali državljanski čut in vse ljudi spodbujali, da se še bolj trudijo za izgradnjo družbe in oblikovanje mrež.

Kako boste sredstva, ki ste jih prejeli za nagrado, uporabili za dodatno pomoč skupnosti?

Vzpostaviti nameravamo vsem dostopno podatkovno zbirko, ki bo omogočala preglednost in prepoznavnost politik na področju regionalne toponomije, naša dejavnost bo postala mednarodna, saj bomo uvedli večjezično spletno mesto z zemljevidi in geolokacijami cest, poimenovanih po ženskah, objavili bomo ženske poti po vsej EU ter nudili svetovanje in sodelovanje zainteresiranim upravam in združenjem.

Kako se po vašem mnenju najbolje borimo proti spolnim stereotipom in zmanjšujemo predsodke? Zakaj menite, da boj proti stereotipom na bolj simbolični ali podzavestni ravni lahko pomaga spremeniti napačne predstave in predsodke o vlogi žensk v družbi?

Proti stereotipom in predsodkom se moramo boriti na različnih ravneh, vključevati vse starostne in družbene skupine ter poklicne kategorije, ne glede na spol, in se izogibati izključevanju ljudi, ki so morebiti zadržani. Predsodki izvirajo iz simbolne ravni ter iz podob in zgledov, ki ne odražajo kompleksnosti posameznikov in spolov; da bi spremenili nagonske odzive in vedenje, moramo natančno opazovati, kaj ljudje vsakodnevno počno.

Poljsko gibanje Strajk kobiet (Stavka žensk), ki je prejelo drugo nagrado, se je začelo na Poljskem leta 2016 kot odziv na poskus vlade, da odpravi pravico žensk do splava. Od takrat se je krepilo po vsej državi in organiziralo več protestov, ki so se jih množično udeležile ženske iz manjših in srednje velikih poljskih mest. Marta Lempart, predstavnica gibanja, nam je pojasnila, zakaj je gibanje po njenem mnenju ključnega pomena v današnji Poljski.
EESO info: Kaj vam in vaši organizaciji pomeni ta nagrada?

Marta Lempart: Pokazala nam je, da smo bili opaženi. Ženske, ki opravljajo najtežje delo kot aktivistke, tam, kjer ni televizijskih kamer, velikih medijev, umetniških fotografij in priznanja, temveč samo sovraštvo po spletu in drugod, navadne ženske torej – učiteljice, prodajalke, matere, medicinske sestre, kuharice in voznice –, nosilke sprememb, ki si jih želijo v manjših in srednje velikih mestih na Poljskem, so bile končno opažene in so cenjene – za žrtve, ki jih morajo sprejeti, za svoj pogum, zamisli, prizadevanja in uspehe. V ženski in moški zgodovini gre priznanje tistim, ki ne hlepijo po slavi, vendar si zaslužijo, da se jih opazi, sliši in podpre, tudi če ne prihajajo iz glavnega ali katerega drugega velikega mesta.
Čas feminizma, omejenega na velika mesta, katerega gonilna sila so privilegirane in izobražene ženske, je mimo; zdaj je krmilo v rokah navadnih žensk, ki so bile doslej utišane, prezrte in podcenjene, saj je veljalo, da niso dovolj izobražene, elokventne, pripravljene in priznane, da bi bile lahko feministke. To so ženske, ki se vsak dan izpostavljajo, saj se dobro zavedajo, da je ta boj odločilen.
 

Kaj bi svetovali drugim organizacijam, da bi s tovrstnimi dejavnostmi in programi dosegle kar največ?
1. Znebite se upravnega odbora in vzpostavite službo, ki bo pomagala usklajevati in podpirati projekte. Nikoli in nikakor ne ustvarjajte in vsiljujte projektov od zgoraj navzdol. Pozabite na pristop od zgoraj navzdol in obratno ter zgradite močno mrežo podpore. Zavedajte se, da mora imeti tisti, ki je v celoti odgovoren za rezultate, tudi vse pristojnosti za odločanje. Če le lahko, financirajte in podprite vse projekte, ki so – četudi le delno – skladni z vizijo vaše organizacije. Ne iščite in ne vsiljujte stoodstotne skladnosti zamisli, stališč in dejanj. Zaupajte temu, kar pravijo, čutijo in počnejo ljudje.
2. Pri vsem, kar počnete, predvsem spoštujte in spodbujajte lokalni aktivizem. Aktivno se borite proti ignoranci in aroganci medijev do lokalnih pobud, ki jih tudi nacionalni mediji običajno prezrejo in ignorirajo. Prenehajte organizirati srečanja, delavnice in konference v glavnem mestu vaše države.
3. Govorite v razumljivem jeziku.
4. Priznajte si, da ste v privilegiranem položaju, in vsako jutro pet minut o tem razmišljajte. Nato svoj položaj izkoristite za podporo ljudem pri njihovem delovanju. Vsak dan podprite vsaj eno osebo, s katero se ne strinjate glede strategij, metod ali dejanj. Zagotovite, da bo vedno upoštevano stališče manjšine v vaši organizaciji, torej ljudi, ki ga nikoli ne izrazijo. Ljudi ni mogoče prisiliti, da uberejo določeno pot, pa naj bo še tako smiselna in učinkovita. Sami se morajo odločiti za lastno pot. Tako vsi pridemo na cilj.
5. Bodite prijazni. Ne gojite zamer.

Kako boste sredstva, ki ste jih prejeli za nagrado, uporabili za dodatno pomoč skupnosti?
Sredstva bomo uporabili za aktivno preprečevanje in zdravljenje izgorelosti med aktivisti (sklad za boj proti izgorelosti). Večina žensk, ki sodelujejo v našem gibanju, je pod pritiskom države in družbe (policijske preiskave, kazenski pregoni). Mnoge se soočajo z nadlegovanjem in grožnjami na spletu, imajo težave pri delu ali težko ohranjajo posle v podjetju, posledice pa čutijo tudi njihovi otroci in družine. Pritisk in velik obseg nalog pa škodljivo vplivata na njihovo duševno in splošno zdravstveno stanje.
Del sredstev bomo uporabili tudi za vrnitev h koreninam gibanja. Stopili bomo v stik z vsemi organizatorkami prve stavke, ki iz različnih razlogov ne sodelujejo več pri gibanju – bodisi zaradi osebne situacije bodisi zato, ker so se pridružile drugim organizacijam, ali pa zaradi osebnih konfliktov –, in ob 4. obletnici stavk 3. oktobra 2020 organizirali srečanje na nacionalni ravni.

Poljska ima dolgo zgodovino ženskega aktivizma in je bila ena od prvih držav v Evropi, ki so uzakonile volilno pravico žensk. Toda konzervativni pogledi so še vedno močni. Kaj vam v teh okoliščinah pomeni nagrada?
Nagrada je čudovita podpora za vse, ki so na čelu boja in odpora proti desničarskemu populizmu in verskemu fanatizmu. Ženske so tiste, ki se aktivno borijo zoper finančno močno podprt in mednarodno organiziran val agende za „novi svetovni red“, ki ni naklonjen pravicam žensk in človekovim pravicam ter pri katerem so vlade in mednarodne institucije očitno brez moči. Verski ekstremisti so leta 2016 Poljsko uporabili kot poskusnega zajca za svojo idejo o popolni prepovedi splava. Bitko so izgubili, to je dejstvo. Pričakovali so zelo malo ali sploh nobenega upora, toda ženske so se podale v boj, ki je vsakodnevna stvarnost.

Bolgarsko združenje NAIA, dobitnik tretje nagrade, se že 20 let bori proti nasilju v družini v majhnih, revnih skupnostih in v težavnih razmerah izvaja svoj program socialne pomoči žrtvam. Kot v intervjuju pojasnjuje Svetla Sivčeva, se združenje osredotoča tudi na preprečevanje, saj dela z malimi otroki in išče načine za odpravo družbenih stereotipov, da bi tako otroci razširili svoja obzorja in uresničili svoj potencial.

EESO info: Kaj vam in vaši organizaciji pomeni ta nagrada?

Svetla Sivčeva: Nagrada je za našo organizacijo zelo pomembna, saj si že 20 let prizadevamo za boj proti nasilju nad ženskami in otroki. Vse več ljudi smo že uspeli prepričati, da je to velik družbeni problem, in ne problem posameznikov, ter da je boj proti nasilju nad ženskami odgovornost države, institucij in vsakega posameznika. Sodelujemo z ranljivimi skupinami iz majhnih mest in vasi s številnimi socialnimi problemi, kot so revščina, brezposelnost, opuščanje šolanja in pomanjkanje zdravstvenega varstva. V takih razmerah je zelo težko zaščititi pravice žensk, jih opolnomočiti in spodbuditi k temu, da verjamejo v svoj potencial ter ga uresničijo tako po družbeni kot ekonomski plati. Kljub problemom smo delo nadaljevali, prejeta nagrada pa je priznanje naši vztrajnosti in nepopustljivosti ter našim prizadevanjem, da bi pokazali, kako pomembno in dragoceno je ženskam in moškim nuditi enake možnosti.

Kaj bi svetovali drugim organizacijam, da bi s tovrstnimi dejavnostmi in programi dosegle kar največ?

Skoraj ni nasvetov, ki bi jih lahko podala, saj je civilna družba na tem področju opravila že veliko dela, čeprav ni vedno v središču pozornosti in na dnevnem redu politikov. Nevladne organizacije in posamezniki nenehno preučujejo nove zamisli, uvajajo dobre prakse na ravni EU ter izmenjujejo izkušnje in strokovno znanje. Upamo, da bo delo civilne družbe spodbudilo razmišljanje o dejanskih in učinkovitih državnih politikah, ki bodo jasno pokazale, da gre za prednostno nalogo, in da se bo na najvišji ravni pokazala volja za spodbujanje in zagotavljanje enakih možnosti za ženske in moške na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. V nekaterih državah članicah je na področju preprečevanja nasilja na podlagi spola in zagotavljanja enakosti spolov prišlo do nazadovanja, kar je zelo zaskrbljujoče. Tako na evropski ravni kot na ravni posameznih vlad bi radi videli jasno politično voljo za podpiranje skupnih evropskih vrednot, med njimi enakih možnosti za ženske in moške.

Kako boste sredstva, ki ste jih prejeli za nagrado, uporabili za dodatno pomoč skupnostim?

Uporabili jih bomo za ohranitev našega programa za enakost spolov. Naša organizacija nima veliko finančnih sredstev, pomoč žrtvam nasilja v družini pa je vedno prednostna naloga in je ne bomo prekinili. Soočamo se s težavami pri financiranju dejavnosti za doseganje enakosti spolov. Sredstva bomo uporabili za preprečevanje nasilja nad otroki, pa tudi za delo s podjetnicami in prizadevanja za povečanje števila žensk v politiki in pri odločanju. S temi sredstvi bomo lahko obveščali in podpirali ženske iz manjših in zaprtih skupnosti, kar je zelo pomembno.

Vaš projekt vključuje starše in predšolske otroke? Zakaj je pomembno, da se z malimi otroki pogovarjate o enakosti spolov? Kako jim pravljice pomagajo, da razumejo sporočilo o pomenu enakosti med ženskimi in moškimi?

Pozornost namenjamo problemu spolnih stereotipov, ki se pod vplivom staršev, učiteljev in vrstnikov uveljavljajo že v rani mladosti. Številni kulturni stereotipi in družbeni simboli, s katerimi se otroci seznanijo v zgodnjem otroštvu, ostanejo z njimi tudi, ko odrastejo, in tako postanejo norma. To dečke in deklice omejuje pri svobodnem izražanju in jih spodbuja, da se obnašajo na način, ki velja za družbeno sprejemljivega. Za prekinitev tega začaranega kroga je treba otroke že od malega spodbujati k temu, da vidijo ženske in moške v vlogah, ki niso zgolj tradicionalne, da ocenijo svoj potencial in zmožnosti ter da verjamejo, da so njihova znanja in spretnosti v družbi enako cenjena in pomembna.

Klasične otroške pravljice so enkratno orodje, s katerimi je mogoče različna vprašanja, med njimi vprašanje enakosti moških in žensk, približati malim otrokom, in sicer z besedami, ki so jim blizu in jih razumejo. S pravljicami in njihovimi junaki deklicam in dečkom ponujamo nove priložnosti – prednosti, interese in možnosti, ki jim omogočajo, da najdejo zadoščenje v nestereotipnih vlogah ter da se jih priznava kot enakovredne in pomembne.

Osnovno poslanstvo finskega združenja za programsko opremo in e-poslovanje (Ohjelmisto- ja e-business ry), dobitnika četrte nagrade, je doseči, da bi več žensk pridobilo znanje o programski opremi. Ženskam brez predhodnih izkušenj v kodiranju ponuja praktično usposabljanje in brezplačne delavnice, da bi bile uspešne v sektorju informacijske tehnologije. Rasmus Roiha in Milja Köpsi sta nam predstavila filozofijo programa #mimmitkoodaa in kako njuna organizacija namerava uporabiti denar od nagrade.

EESO info: Kaj vam in vaši organizaciji pomeni ta nagrada?

Rasmus Roiha in Milja Köpsi: „Zelo smo hvaležni in počaščeni ter bomo še z večjo zavzetostjo nadaljevali delo v okviru programa #mimmitkoodaa.„ “Naš program bo s povečevanjem števila udeležencev in večjim obsegom delovanja postal še bolj prodoren.„ “Vanj je trenutno vključenih več kot 5000 žensk in številna podjetja.„ “Naš cilj je v prihodnjih dveh letih vanj vključiti deset tisoč žensk in sto podjetij.„ “Z nagrado EESO je program postal medijsko prepoznaven in pritegnil še več sodelujočih partnerjev.“

Kaj bi svetovali drugim organizacijam, da bi s tovrstnimi dejavnostmi in programi dosegle kar največ? 

Naj bodo konkretne in ponudijo nekaj, kar je oprijemljivo, ne zgolj seminarjev ali povečanega pretoka informacij. Večinoma je lahko pridobiti udeležence za različne programe, zlasti če nekaj ponujate brezplačno. V našem primeru je bil dejavnik uspeha pridobiti prva podjetja, saj ta nosijo največji del bremena: plačujejo pristojbine za pripravo dogodkov (gradnja skupnosti) IN skrbijo za organizacijo delavnic za začetnike (konkretno, praktično delo). Prvih osem podjetij, ki smo jih povabili, smo skrbno izbrali. Tako smo dobili najboljša podjetja, ki sodelujejo v programu. Od tu naprej je bilo lažje napredovati. Začeti z nečim praktičnim je res odličen način, kako pokazati vrednost programa ali zagonskih idej nasploh. 

Kako boste sredstva, ki ste jih prejeli za nagrado, uporabili za dodatno pomoč skupnosti?

V letu 2020 bomo program #mimmitkoodaa razširili po vsej Finski. Organizirali bomo dogodke, ki bi bili lahko vir navdiha. Na njih bomo predstavili različne poklicne zgodbe in nasvete za učenje, prikazali, kakšne so zaposlitvene in poslovne možnosti v sektorju informacijske tehnologije ter kako lahko ženske svoje osebne življenjske in delovne izkušnje uporabijo na področju tehnologije.

Pripravili bomo še več zelo priljubljenih praktičnih delavnic, na katerih bodo ženske lahko preizkusile različne vrste sistemov za upravljanje vsebin, programske jezike, testiranje umetne inteligence, etično hekanje itd.

Finsko združenje za programsko opremo in e-poslovanje objavlja vzpodbudne poklicne zgodbe žensk, ki so lahko drugim ženskam v navdih in podporo ter jih lahko spodbudijo, da si svoj poklic izberejo na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. V kolikšni meri to po vašem mnenju pomaga ženskam, da najdejo svoje mesto v sektorju programske opreme? 

Primeri in vzori so v naši mreži neprecenljivega pomena. Ko predstavljamo različne ljudi z različnimi poklicnimi zgodbami, lahko vsakdo najde zglede in spodbudo za lastno pot. Na ta način lahko zmanjšujemo in odpravljamo (zavestne ali nezavestne) predsodke, ki so še vedno prisotni med ljudmi v sektorju programske opreme.

Poleg tega ustvarjamo mrežo za ženske, ki že delajo v tem sektorju ali se zanimajo za poklicno pot v njem. Priča smo bili že več kot zadovoljivemu sodelovanju v razpravi z vprašanji in odgovori, ki je potekala v živo na Instagramu. Tega v našem sektorju doslej ni poskusil še nihče.

Ali načrtujete, da bo vaša mreža pomagala tudi dijakinjam in študentkam, da bodo v šoli izbrale predmete s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ali vam je to že uspelo s sedanjim projektom?

Ciljna skupina programa #mimmitkoodaa so odrasle ženske, vendar že lahko opazimo, da so prav one učinkovit zgled za mlajše ženske in dekleta. Odrasle ženske z vsaj osnovnim razumevanjem razvoja programske opreme in možnosti, ki jih ta ponuja, med drugim prek digitalizacije, imajo več priložnosti na svoji poklicni poti, poleg tega pa bo to vplivalo na njihovo mrežo, družino in prijatelje.

V Bruslju je vsako leto organiziranih ogromno okroglih miz. Dve tretjini govornikov, ki nastopijo na teh dogodkih, so moški, čeprav je veliko žensk, ki bi s svojim strokovnim znanjem lahko prispevale k razpravam na ravni EU in okrepile njihovo raznolikost. Temelj strategije Brussels Binder v boju proti temu neravnovesju je vzpostavitev platforme, ki omogoča medsebojno povezovanje strokovnjakinj in organizatorjev okroglih miz, ki iščejo nastopajoče. EESO info se je pogovarjal z Juliane Schmidt o njihovi temeljni strategiji za večjo zastopanost žensk v bruseljskih razpravah.

EESO info: Kaj vam in vaši organizaciji pomeni ta nagrada?

Juliane Schmidt: Brussels Binder si prizadeva za tako spremembo kulture, da bi enaka zastopanost spolov postala pravilo. Nagrada EESO je potrditev pomembnosti našega boja. Razumemo jo kot znak, da se je vprašanje zastopanosti žensk prebilo v ospredje, obenem pa kot priznanje za naš prispevek k bolj dinamični civilni družbi po vsej Evropi.

Kaj bi svetovali drugim organizacijam, da bi s tovrstnimi dejavnostmi in programi dosegle kar največ?

Brussels Binder temelji na zelo vključujočem pristopu. Naš cilj je ustvarjanje sinergij z različnimi partnerji, dolgoročno pa tudi vzpostavitev mreže podobno mislečih organizacij in skupin po vsej EU. Kot organizacija se držimo feminističnih načel vodenja, kar med drugim pomeni, da moč delimo z drugimi, hkrati pa krepimo svojo notranjo moč. Pri svojem delu sodelujemo s prostovoljkami, ki si želijo sprememb v družbi. Velik pomen pripisujemo vključevanju in preglednosti – vsi člani in članice imajo možnost, da izrazijo svoje zamisli in mnenja.

Kako boste sredstva, ki ste jih prejeli za nagrado, uporabili za dodatno pomoč skupnosti?

Poleg izboljšanja tehnične kakovosti naše podatkovne zbirke in spletišča (brusselsbinder.org) bodo ta sredstva uporabljena za izvedbo usposabljanj in delavnic (namenjenih strokovnjakinjam ter ozaveščanju v organizacijah in podjetjih), pripravo orodij za organizatorje konferenc in udeležence, srečanja in druge prireditve za oblikovanje skupnosti strokovnjakinj.

Spolne kvote se po vsem svetu čedalje bolj uporabljajo za izboljšanje zastopanosti žensk v organih odločanja. Kakšno je vaše stališče o tem? Ali menite, da je uvedba kvot odločilnega pomena pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov na okroglih mizah in v organih? Kaj bi še bilo potrebno?

Kvote prispevajo k spremembi miselnosti in povečanju ozaveščenosti ter zavirajo nezavedne predsodke in prakse. Hkrati gre za precej sporno in razdvajajoče vprašanje. Ne smemo pozabiti, da bi morale biti kvote sredstvo za dosego cilja, ne pa cilj same po sebi. Spremljati jih morajo drugi ukrepi, kot so kampanje za ozaveščanje in usposabljanje (za vodstvene kadre in strokovnjakinje).