EESO info

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 13. decembra pet organizacij civilne družbe nagradil za izjemne projekte, ki utrjujejo evropske vrednote, v ospredje postavljajo raznolikost evropskih identitet in promovirajo kulturno dediščino kot način za ponovno zbliževanje evropskih državljanov.

Nemški projekt „Okusi Donave – kruh nas povezuje“, ki ga izvaja nepridobitna organizacija Danube-Networkers for Europe (DANET), je prejel prvo nagrado v vrednosti 14 000 evrov. Druge štiri pobude, SWANS iz Nemčije, Eco Museum iz Italije, Safe Passage iz Združenega kraljestva ter Balkans Beyond Borders iz Grčije, so prejele vsaka po 9 000 evrov.

„V letu 2018, evropskem letu kulturne dediščine, želi EESO s to nagrado povečati zavedanje o kulturnem bogastvu Evrope ter o raznolikosti in bogatosti evropskih identitet. Spodbujati želi projekte, ki z raznolikostjo in prek nje krepijo skupni občutek pripadnosti in pomena. Povečati želi prepoznavnost številnih projektov, ki po vsej Evropi spodbujajo evropske vrednote, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva in pravic, svoboda, demokracija, enakost in pravna država. Nenazadnje pa se želi s to nagrado zahvaliti posameznikom in organizacijam, ki se vsak dan borijo za Evropo, ki temelji na teh vrednotah,“ je na podelitvi nagrad v Bruslju dejal predsednik EESO Luca Jahier.

Zamisel za zmagovalni projekt združenja DANET „Okusi Donave: kruh nas povezuje“ je doživeti kruh kot nesnovno kulturno dobrino, ki je skupna vsem ljudem in jih združuje v njihovi raznolikosti. V okviru projekta so bile v različnih državah vzdolž Donave organizirane dejavnosti in festivali, povezani s peko kruha. Ti dogodki so povezali ljudi različnih starosti in etničnih skupin ter iz različnih socialnih okolij.

DANET, ki ima sedež v Nemčiji, je krovna organizacija različnih nepridobitnih izobraževalnih organizacij in strokovnjakov iz Podonavja, med drugim iz Avstrije, Hrvaške, Bolgarije, Romunije, Srbije, Slovaške in Madžarske. Kot nepridobitno združenje, ki spodbuja inovativne načine učenja in družbeno participacijo vseh državljanov, DANET upa, da se bo s projektom povečalo zavedanje o skupnih kulturnih koreninah v Podonavju in Evropi, sprožil dialog in okrepile povezave med različnimi generacijami in kulturami.

Predsednica združenja DANET Carmen Stadelhofer je ob prejemu nagrade dejala: „Kruh je bil vedno simbol skupnosti in delitve. S tem projektom želimo podreti pregrade in narediti nekaj za solidarno in mirno Evropo. Delamo na terenu in skušamo vključiti vse. Povezujemo različne etnične skupine, ki se drugače morda ne bi srečale. Povezujemo starejše in mlade ter vključujemo tiste, ki morda težje najdejo svoje mesto v družbi. Ta nagrada je veliko priznanje in čast za številne organizacije in posameznike, ki sodelujejo v tem projektu.“

Videoposnetek o nagrajenih projektih si lahko ogledate tu.

Nagrajena je bila tudi pobuda SWANS, ki je prva te vrste v Nemčiji. Vodi jo skupina prostovoljk, ki organizirajo seminarje o poklicni poti in vodenju za nadarjene študentke iz priseljenskih družin in drugih ras, da bi lažje dobile službo, ki si jo zaslužijo, ter da se odpravi diskriminacija, s katero se soočajo na trgu dela.

Nagrajeni projekt iz Italije Eco Museum vodi socialno združenje Aria Nuova. Duševnim bolnikom iz bivalnih enot pomaga, da sami doživijo umetnost in kulturo, ter tako uveljavlja univerzalnost pravice do kulture.

Namen kulturne kampanje „80 let pozneje otroci begunci še vedno potrebujejo varen prehod“, ki jo je pripravila britanska organizacija Safe Passage, je pridobiti več javne podpore za današnje najmlajše begunce, in sicer s primerjavo sedanje situacije s Kindertransportom, množično reševalno operacijo, v okviru katere so britanski državljani med drugo svetovno vojno pod svojo streho sprejemali otroke, ki so bežali pred nacističnim preganjanjem. Organizacija Safe Passage je doslej omogočila dostop do varnih in zakonitih migracijskih poti več kot 1 500 otrokom.

Grški prejemnik nagrade je festival kratkega filma, ki ga pripravlja organizacija Balkans Beyond Borders. Festival poteka vsako leto v drugem balkanskem mestu in predstavlja delo filmskih ustvarjalcev z Balkana in širše, umetnost pa se pri tem uporablja kot orodje za premagovanje razlik, ki izvirajo iz nemirne preteklosti te regije.

Za nagrado EESO za civilno družbo, ki je bila letos podeljena že desetič, se je potegovalo 150 pobud iz kar 27 držav članic EU, kar priča o veliki zavzetosti civilne družbe z vseh koncev EU za spodbujanje evropskih vrednot in kulturne dediščine. EESO upa, da bo s to nagrado okrepil skupnosti namenjeno delo nagrajenih organizacij in posameznikov.

Nagrada se podeljuje za odličnost v pobudah civilne družbe. Vsako leto ima drugačno temo, ki odraža pomembno področje dela EESO. Leta 2017 je bila nagrada posvečena inovativnemu podjetništvu, namenjenemu vključevanju prikrajšanih skupin na trg dela.

Da bi Evropejcem približali idejo o združeni in mirni Evropi, morate aktivno vključiti običajne državljane, pravi Eva Hrabal, ki zastopa zmagovalno organizacijo.

EESO info: Kaj vam in vaši organizaciji pomeni ta nagrada?

Ta nagrada je veliko priznanje našim prizadevanjem, da zbližamo ljudi vseh starosti, etničnih skupin in socialnih okolij iz vseh podonavskih držav in jih povežemo na temo kruha, da se bodo zavedali skupnih kulturnih korenin v Podonavju in v Evropi. Za vse organizacije in ljudi, ki sodelujejo pri tem projektu, zlasti prostovoljce, je to veliko priznanje in čast. Nagrada bo spodbuda za okrepitev sodelovanja med evropskimi državami in oblikovanje kulturne poti kruha po vsej Evropi. Poleg tega bo okrepila medkulturne prijateljske vezi vzdolž Donave, spodbudila druge, da se nam priključijo in nam pomagajo pri razširjanju te ideje v Podonavju in po Evropi, da bi povezali še več ljudi.

Kaj bi svetovali drugim organizacijam, da bi s svojimi dejavnostmi in programi dosegle kar največ?

Če veste, kako Evropejcem približati idejo o združeni in mirni Evropi, morate v to vključiti običajne državljane, predvsem pa morate verjeti v to. Poiščite partnerje, ki delijo vašo vizijo, pa tudi organizacije in partnerje, ki vam bodo nudili finančno podporo. Odločite se za koncept, pri katerem se bodo s skupnimi dejavnostmi premagovale jezikovne ovire. Od samega začetka vključite prostovoljce in jih obravnavajte kot enakovredne partnerje. Izkoristite priložnosti, ki jih za komunikacijo in sodelovanje ponujajo digitalni mediji. Začnite po malem in se dokažite. Ostalo bo sledilo samo od sebe.

Kako boste ta sredstva uporabili za dodatno pomoč skupnosti?

S kombinacijo strukturnih sredstev in podpore za dogodke bomo poskušali pritegniti več partnerjev za kulturno pot kruha. Upamo, da bomo s pomočjo te nagrade našli še druge sponzorje. Veliki projekti namreč potrebujejo veliko sredstev.

Kako bi po vašem mnenju najbolje zagotovili, da bi vsaka država ohranila svojo kulturno dediščino in bila nanjo ponosna, hkrati pa bi čim bolje izkoristili kulturno raznolikost Evrope?

Raznolikost kulturnih tradicij in jezikov je treba postaviti v ospredje in nanjo gledati kot vrednoto, ki bogati naš skupni dom Evropo. Naj se ljudje zavejo, da imamo veliko skupnega: tako v našem vsakdanjem življenju kot v naši zgodovini in kulturi. S skupnimi dejavnostmi spodbujajte komunikacijo in sodelovanje med prebivalstvom zahodnih, vzhodnih in jugovzhodnih držav, da bi se odpravili predsodki in okrepila evropska zavest. Oživite evropske vrednote s sodelovanjem in inovativnimi metodami. Namenite posebna sredstva za male nadnacionalne kulturne projekte in priložnosti, ki bodo povezale male, vendar aktivne organizacije civilne družbe. Naj Evropa ljudem postane dom.

Organizacija, ki pomaga nadarjenim ženskam iz prikrajšanih okolij do visokokakovostne izobrazbe, da bi tako povečale svoje možnosti za zadovoljivo kariero, bo denar od nagrade uporabila za to, da doseže še več potencialno zelo uspešnih žensk, pravi predstavnica organizacije SWANS (angl. labodi), Martha Dudzinski.

EESO info: Kaj vam in vaši organizaciji pomeni ta nagrada?

SWANS: To, da je naše delo priznano s tako prestižno nagrado, kot je nagrada EESO za civilno družbo, je izjemno dragoceno sporočilo za vse ženske iz priseljenskih družin, zlasti tiste, ki sodelujejo na naših seminarjih: počutijo se podprte in cenjene, hkrati pa je to zanje spodbuda, da nadaljujejo po izbrani poti.

Kaj bi svetovali drugim organizacijam, da bi s svojimi dejavnostmi in programi dosegle kar največ?

Resnična strast in motivacija sta najpomembnejša dejavnika uspešnega prispevka k civilni družbi. Biti moraš prepričan v to, za kar si prizadevaš, saj – v nasprotju z zasebnim sektorjem, na primer – tu ni drugih dejavnikov, kot je denar, ki bi te gnali naprej. Zaradi pristnosti, ki izvira iz tvojega prepričanja v to, kar delaš, tvoje navdušenje raste in ti pomaga doseči zastavljene cilje.

Kako boste ta sredstva uporabili za dodatno pomoč skupnosti?

Z denarjem, ki smo ga dobili z nagrado, bomo lahko organizirali dodatne seminarje in morda celo večji dogodek za navezovanje stikov med mladimi ženskami v naši skupnosti, da bi lahko izmenjevale zamisli in izkušnje, našle skupne točke in se povezale.

Kot organizacija si prizadevate za vključevanje migrantov: za kaj bi se odločili, če bi imeli možnost uresničevanja konkretnega zakonskega določila na evropski ravni?

Številne znanstvene študije so jasno pokazale, da imajo na sedanjih trgih dela beli moški prednost pred ženskami, pripadniki drugih ras in drugih manjšin. Z zakonskimi ukrepi bi lahko začasno podprli odpravljanje teh razmer in zagotovili enake konkurenčne pogoje. S postopki prijavljanja na delovno mesto, pri katerih ozadje kandidata ni znano, bi delodajalce lahko prisilili, da poskušajo najti dejansko najbolj usposobljenega kandidata – naučili se bodo pritegniti in ohraniti delojemalce iz različnih okolij, ki so jih dolgo ignorirali. Tako kot pri pozitivni diskriminaciji pa se tudi pri teh ukrepih vedno postavlja vprašanje legitimnosti: nihče ne želi, da se njihove kvalifikacije zaradi kvot razvrednotijo in da veljajo za „žensko/migranta/itd. iz kvote“. Prepričanje, da pripadniki manjšin nimajo zadostnih kvalifikacij, lahko odpravimo samo, če si priznamo, da sedanji trg dela temelji bolj na ponavljanju obstoječih struktur, v katerih prevladujejo beli moški, kot na kvalifikacijah. Prej ko bodo delodajalci premagali svojo nezavedno pristranskost, hitreje bodo lahko vsi verjeli, da se trdo delo in kvalifikacije izplačajo.

Združenje Aria Nuova v okviru projekta Ecomuseo pomaga duševno prizadetim pri dostopu do kulturne dediščine in tako dokazuje, da je pravica do kulture univerzalna. Duševno prizadeti lahko v okviru te pobude obiščejo območja kulturne dediščine in pozneje v participativnih laboratorijih izrazijo svoje estetske izkušnje, s čimer se zmanjša njihov občutek izoliranosti. Po besedah Vincenza Griffa iz združenja je nagrada pomemben signal vključevanja in solidarnosti, namenjen civilni družbi na splošno, zlasti pa osebam z oviranostmi.

EESO info: Kaj vam in vaši organizaciji pomeni ta nagrada?

Aria Nuova: Nagrada je krona naših prizadevanj, v katere smo trdno verjeli in s katerimi preskušamo inovativne oblike rehabilitacije psihiatričnih bolnikov. Zagotovimo jim dostop do kulturnih in estetskih izkušenj ter sodelovanje pri njih. Takšne izkušnje so izredno pomembne za osebni razvoj vsakega posameznika.

Kaj bi svetovali drugim organizacijam, da bi s tovrstnimi dejavnostmi in programi dosegle kar največ?

Moj nasvet drugim organizacijam je, naj podprejo vse projekte, namenjene ozaveščanju javnosti, da bo lahko vsak užival v kulturni dediščini, ki je popolnoma vključujoča.

Kako boste sredstva, ki ste jih prejeli za nagrado, uporabili za dodatno pomoč skupnosti?

Ponosni smo na priznanje, ki smo ga dobili. Sredstva bomo uporabili za povečanje števila projektov in pobud, povezanih s projektom Ecomuseo. K sodelovanju nameravamo pritegniti več bolnišnic za psihiatrično rehabilitacijo, naš končni cilj pa je doseči, da se bo celotna družba zavedala, kako pomemben je boljši dostop do kulturne dediščine.

Sredstva za socialno zaščito invalidov za leti 2018 in 2019 so se v Italiji zmanjšala za 10 milijonov evrov, zakon, znan pod imenom „Dopo di noi“ („Za nami“), ki zagotavlja socialno zaščito takrat, ko družina za invalida ne more več skrbeti, pa se očitno izvaja samo v štirih regijah. Kaj vam v teh okoliščinah pomeni nagrada?

Priznanje, ki smo ga dobili z nagrado EESO, je še pomembnejše z vidika italijanskega pravnega okvira, ki še vedno ne upošteva dovolj potreb invalidov in jim ne zagotavlja zaščite, ki bi si jo želeli. Takšne vrzeli v zakonodaji so glede na sedanjo socialno situacijo – zlasti v zadnjih letih – popolnoma nesprejemljive. Ravno zdaj bi morale institucije nameniti večjo pozornost potrebam, ki jih lahko nedvomno štejemo med temeljne človekove pravice in so zapisane v italijanski ustavi ter evropski zakonodaji.

Dejstvo, da smo prejeli tako prestižno nagrado, kaže na vse večjo ozaveščenost o težavah v duševnem zdravju, področju, ki je še vedno močno stigmatizirano. Nagrada je pomemben signal vključevanja in solidarnosti, namenjen civilni družbi na splošno, zlasti pa osebam z oviranostmi. Nagrada je za nas spodbuda, da vztrajamo pri pionirskih dejavnostih za vključevanje drugih oblik pomoči, in orisuje podobo države, ki zagovarja solidarnost in vključevanje. Poleg tega jasno potrjuje vrednote Evropske unije.

S filmskim festivalom, ki mlade z vsega Balkana združuje v kulturni izmenjavi, želi organizacija Balkans Beyond Borders premagati turbulentno preteklost te regije. Kot pravi predstavnica organizacije Veroniki Krikoni, so mladi tisti, ki spreminjajo svet, in spreminjajo ga predvsem zase.

EESO info: Kaj vam in vaši organizaciji pomeni ta nagrada?

Balkans Beyond Borders: Balkans Beyond Borders letos praznuje desetletnico obstoja, ta nagrada, ki je pomembna spodbuda za naše delo, pa ima tudi simbolni pomen. Uvrstitev med nagrajence EESO je nagrada za naše desetletno delo, ki bo festivalu dala zagon, ki ga potrebuje, da bi lahko razširil svoje delovanje ter povečal svoj učinek in svojo prepoznavnost pri publiki na več krajih v Evropi, tako fizično na kulturnih dogodkih kot v elektronski obliki na naši spletni platformi, ter tako spodbujal dialog preko umetnosti. Nagrada nam bo tudi omogočila povezati skupnost Balkans Beyond Borders, ponuditi posebne seminarje o inovativnih temah in tehnikah ter zagotoviti konkretno platformo, ki lahko prispeva k ustvarjanju evropskega javnega prostora za razširjanje skupnih evropskih vrednot, identitet in skupne evropske dediščine.

Kaj bi svetovali drugim organizacijam, da bi s tovrstnimi dejavnostmi in programi dosegle kar največ?

Svetovala bi jim dvoje: po eni strani naj ne popustijo, naj vztrajajo in delajo metodično, po drugi strani pa naj ostanejo odprte, kar je najpomembneje. Skupaj smo močnejši. Poskušajo naj najti prave partnerje, ki ustrezajo njihovi viziji in poslanstvu, ki lahko dopolnjujejo njihove spretnosti in znanja ter pripomorejo k izboljšanju njihovega dela.

Kako boste sredstva, ki ste jih prejeli za nagrado, uporabili za dodatno pomoč skupnosti?

Vodilo naše organizacije je deliti, kar je tudi tema letošnjega festivala. Izmenjujemo si zamisli in kulturne navade ter delimo svoje vire z vsemi, ki jih potrebujejo. S prejetimi sredstvi bomo lahko več ljudi učinkoviteje seznanjali z našimi sanjami o boljši Evropi in se še bolj osredotočili na mlade. Ne smemo namreč pozabiti, da so mladi tisti, ki spreminjajo svet, in spreminjajo za predvsem zase.

Organizacija Balkans Beyond Borders se osredotoča na mlade. Kaj pa starejše generacije, kjer je vojna pustila globlje rane? Menite, da bo vaš pristop učinkovit tudi zanje?

S tem izzivom se moramo spoprijeti. Mladi so prihodnost Evrope, starejše generacije pa so občutile vojno. Če mladim damo možnost, da se svobodno izražajo, ustvarjajo in na svojo preteklost gledajo drugače, je to lahko dodana vrednost tudi za starejše generacije. Vodilo evropskega leta kulturne dediščine je „ko se preteklost sreča s prihodnostjo“. Prav za to si prizadevamo s premoščanjem vrzeli med različnimi obdobji in tako, da starejše nagovarjamo z energijo mladih. 

Britanska organizacija, ki si prizadeva otrokom beguncem zagotoviti varne in zakonite poti v Združeno kraljestvo, bo z denarjem, ki ga prinaša nagrada, poskušala doseči svoj cilj glede preselitve 10.000 otrok v 10 letih, je za EESO info povedala Charlotte Morris, vodja oddelka za komuniciranje in razvoj te organizacije.

EESO info: Kaj vam in vaši organizaciji pomeni ta nagrada?

Safe Passage: Ta nagrada daje priznanje naši trdni zavezanosti človekovemu dostojanstvu in človekovim pravicam, ki so v središču našega delovanja. Vemo, da ljudje v Evropi delijo te vrednote, in ne glede na to, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, bodo te vrednote vedno obstajale.

Kaj bi svetovali drugim organizacijam, da bi s svojimi dejavnostmi in programi dosegle kar največ?

Naša organizacija se odločno zavzema za varne in zakonite poti za begunce. Pristop naše ekipe in partnerjev je usmerjen v akcijo, pomaga pa tudi dejstvo, da smo majhna organizacija.

Kako boste ta sredstva uporabili za dodatno pomoč skupnosti?

Nagrada nam bo omogočila, da nadaljujemo s kampanjo in več otrokom beguncem zagotovimo varen prehod. Pri tem je najbolj pomembno naslednje:

prvič, zavzemanje za pravico otrok beguncev v Evropi do združitve družine v Združenem kraljestvu tako zdaj kot po britanskem izstopu iz EU;

drugič, nadaljevanje kampanje, da bi se britanska vlada zavezala k preselitvi 10.000 otrok beguncev v naslednjih desetih letih;

in tretjič, zavzemanje za pozitiven odnos britanske javnosti do tega, da bi Velika Britanija zagotavljala zaščito beguncem, in za pozitiven odnos javnosti v Evropi na splošno.

Kako bo brexit vplival na vaše delo?

Na brexit smo pripravljeni in na naše delo ne bo vplival. Dosegli smo spremembo zakona o izstopu Združenega kraljestva iz EU, na podlagi katere se bodo lahko otroci begunci tudi po izstopu Združenega kraljestva iz EU še naprej združevali s svojimi družinami v Veliki Britaniji. Še naprej pa se bomo zavzemali tudi za združevanje beguncev z njihovimi družinami po Evropi.